1Zadeve se lahko lotimo z več vidikov: z vidika SSKJ, z vidika ustaljenosti/razširjenosti besedne zveze, z vidika načelnega besedotvornega pomena pridevnika, z vidika v rabi prevladujočega pomena kake od dvojnic. Za začetek poglejmo v SSKJ.

• sirov -a -o prid., 1. nanašajoč se na sir: sirova skorja / sirov hlebec; sirova omaka 2. narejen s sirčkom: sirovi štruklji; sirov zavitek * gastr. sirov nadev, namaz
• siren -rna -o prid., nanašajoč se na sir: sirna snov / sirni kotli sirarski kotli * agr. sirni prah - zelo drobni delci sirnine; sirno testo - sirna gmota v izdelanem siru; gastr. sirni namaz - namaz iz sira ali skute

2Iz navedenih gesel vidimo, da SSKJ evidentira pomen nanašajoč se na sir pri obeh oblikah pridevnika. Ob sirovi omaki bi se med primeri rabe prvega pomena besede sirov načelno lahko znašel tudi sirov namaz. Po drugi strani pa se sirov namaz dejansko pojavi med primeri, vendar med primeri drugega pomena besede sirov, ki je narejen s sirčkom (skuto). Sirnemu namazu pa SSKJ daje pomen narejen iz sira ali skute. Po SSKJ sodeč torej sirni namaz pomeni ali namaz iz sira ali namaz iz skute, sirov namaz pa evidentirano pomeni namaz s skuto, iz česar pa ne bi mogli zaključiti, da zgolj odsotnost primera sirov namaz pri prvem pomenu zanika sámo možnost obstoja besedne zveze s pomenom namaz iz sira/s sirom. Glede na SSKJ sta torej možna oba pridevnika v obeh pomenih, sirni namaz pa je načeloma v rahli prednosti.

3Z vidika ustaljenosti besedne zveze bi se ne glede na primere iz SSKJ upal trditi, da je zveza sirni namaz bolj razširjena in ustaljena kot sirov namaz, in to v obeh pomenih (sir in skuta). Če soobstajata dve sopomenski besedi, se dostikrat razlikujeta samo po svoji družljivosti z drugimi besedami, jezikovna raba pač v določeni zvezi ustali eno besedo, v drugi pa drugo, čeprav za to ni čistih pomenskih razlogov (krepek in močen sta vsaj v enem svojih pomenov sopomenki; v določenih zvezah sta zamenljivi, npr. krepek mož — močen mož, močnemu avtu pa nikoli ne bomo rekli krepek avto. Tudi sirovemu bureku nikoli ne rečemo sirni burek). Čeprav pri našem primeru (sirov/sirni v zvezi z namaz) ni tako jasno prevladujočega pridevnika, se mi sirni namaz vseeno zdi nevtralnejša in običajnejša zveza. (p. s. V času pripravljanja knjige sem v eni ljubljanskih burekarn na svoje neznansko začudenje odkril napis sirni burek).

4Z vidika načelnega besedotvornega pomena pridevnika lahko tako pridevnik, tvorjen s pripono -ni, kot pridevnik, tvorjen s pripono -ov, izražata pomen, ki ga za naš namaz potrebujemo (namaz z nečim, namaz iz nečesa).

5Z vidika v rabi prevladujočega pomena katere od dvojnic se zdi, da se sirov pri jedeh danes pretežno uporablja v pomenu skute (sirov burek, sirovi štruklji, sirov zavitek; izjema je sirova štručka) — če mislimo na klasični sir (ne skuto), večinoma uporabimo predložno zvezo (špageti s sirom, omaka s sirom, toast s sirom). Je pa take posplošitve treba jemati kot (trenutne) tendence, nikakor ne kot kakšna trdna pravila. Sirni/sirov namaz je v tem pogledu verjetno nekje vmes, nekateri ga bolj asociirajo s (topljenim) sirom, drugi s skuto, tako da je v tem primeru vse skupaj še bolj nedorečeno — pa tako ali tako so, kot rečeno (npr. sirova štručka), pri takih tendencah vedno prisotne izjeme.

6Iz obravnave omenjenih štirih vidikov se da razbrati, da se tehtnica najverjetneje nagiba v prid sirnemu namazu, a ne posebej prepričljivo.

7Omenimo še to, da se prav pri pridevnikih v zvezah s pijačo/hrano pogosto pojavljajo dvojnice brez pravih pomenskih razlik (npr. jagodov/jagodni sok, breskovo/breskvino pecivo, bananin/bananov liker, limonin/limonov koncentrat), čeprav včasih ena oblika izvira iz izražanja svojilnosti, druga pa lastnosti/vrste.