1Žal vas moramo razočarati. Svoje vloge ne vidimo toliko v iskanju "lepših" ali bolj slovenskih besed, tako da o tem nismo pripravljeni podati kakršnegakoli ŠUSS-ovega mnenja. Lahko vam zapišem nekaj osebnih misli in besed, ki so mi ravno prišle na pamet, za kaj bolj purističnega pa se boste morali obrniti na kako bolj puristično ustanovo.

2Pred nekaj leti smo že prejeli vprašanje o besedi 'sprovajati' oz. 'sprovajalec'. Ta odgovor si lahko preberete na http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000259.html. V odgovoru ugotavljamo, da se beseda res ne nahaja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tako da tehnično gledano ni slovenska oz. natančneje, ni del slovenskega knjižnega jezika. A kakor pravite, besedo ljudje uporabljajo, nahaja se tudi v korpusu slovenskega jezika (sestavljenega pretežno z besedili časopisa Delo), a tam res ni pogosta (koren 'sprovaja-', se pravi vse oblike glagola 'sprovajati' in vse oblike samostalnika 'sprovajalec' itd. ima le 32 pojavitev).

3Nasprotno se glagol 'povesti' nahaja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Pomen, za katerega pravite, da vas moti, pa je označen kot publicističen.

4"povesti -vedem dov., stil. povel povela 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: spoštljivo ga je povedel v hišo; povedel jo je v drugo sobo / sam ga je povedel po stopnicah / povedel jih je v boj · vznes. povedel jih je zmagi naproti pod njegovim vodstvom so zmagali; knjiž. povsod so šli za njim, kamorkoli jih je povedel v vsem so ga podpirali 2. publ. priti pri tekmovanju na prvo mesto, pred druge: na ovinku je povedel kolesar Partizana // doseči prednost v igri: v začetku je povedlo domače moštvo / povesti z ena proti nič"

5Predstavljam si, da vas prvi opisani pomen, 'narediti, da kdo kam gre', ne moti, saj se zdi povsem normalen oz. raje knjižen. Ta pomen se zdi povsem logična osnova za dosego drugega pomena, saj se pri športu pogosto uporablja tudi 'povedel je svoje moštvo v vodstvo/do zmage' ali kaj podobnega, kjer je glagol rabljen v prvem pomenu. Gotovo se je druga (publicistična) raba razvila ravno preko takšnih primerov, kjer so iz osnovno prehodnega glagola naredili neprehoden glagol, smer pa preprosto izpustili, saj se ta fraza ne uporablja drugače kot za zmage in vodstva. Reči kaj na temo 'povedel je svoje moštvo do izpada iz Lige prvakov' se zdi precej nemogoče. Po mojem občutku se da povesti le v kaj višjega oz. boljšega.

6Glagolske transformacije, kjer iz prehodnega glagola napravimo neprehodnega, niso tako redke. Nekaj podobnega recimo najdemo pri glagolih kot so 'potopiti', 'razbiti', 'pokvariti' ... kjer iz 'Japonci so potopili tri ladje.' lahko naredimo stavek 'Tri ladje so se potopile.' Podobno še:
- Miha je razbil sosedovo okno. - Sosedovo okno se je razbilo.
- Miha je pokvaril radio - Radio se je pokvaril.

7V teh primerih spremembo označuje tudi dodatna besedica 'se', pa tudi sicer je zadnjeomenjena tranformacija rahlo različna od osrednje teme tega odgovora. Pri transformaciji iz 'potopiti nekaj' v 'nekaj se potopiti', osnovni predmet 'nekaj' ni v nobeni od različic akter potapljanja, temveč vedno le predmet. Drugače je pri zvezah 'Peter je povedel svojo ekipo v vodstvo' in 'Volga je povedla', kjer sta Peter in Volga oba akterjav v stavkih, v katerih sta osebka. Pa tudi sicer je sprememba iz 'potopiti nekaj' v 'nekaj se potopiti' bolj produktivna oz. sistemska, in običajna v naravnih človeških jezikih, medtem ko je druga sprememba 'nekdo nekaj povesti nekam' v 'nekaj povesti' zelo verjetno izvensistemska in kot taka omejena na omenjeni primer.

8Kakorkoli že, četudi je sprememba nesistemska, se je vsekakor že dogodila. 'Olimpija je povedla' je del običajnega komentatorskega jezika. Ker jezika ne planiramo, ampak le opazujemo in preučujemo, kaj drugega od te ugotovitve pač ne moremo zapisati.

9(julij 2006)