1Preprost odgovor bi bil, da je to sicer res mogoče reči in da je to gotovo del slovenščine, vendar da to hkrati ni del knjižne oziroma standardne slovenščine, precej verjetno pa tudi ne del zborne slovenščine, se pravi nekega standardnega nadregionalnega sporazumevalnega jezika.

2Mogoče velja čisto na kratko pokomentirati tistole od 'knjižne slovenščine'. Kaj je sprejeto v knjižno slovenščino in kaj ne, je pretežno stvar neobjektivnih in nezgradbenih kriterijev (določene značilnosti imajo sicer bolj često za posledico status neknjižnosti -- na ravni posameznih besed je taka značilnost naprimer prevzetost iz kakega tujega jezika, a tudi tu ni nikakršne brezizjemnosti; neknjižnost posamezne prvine ali besede se sčasoma često izgubi, a tudi tu ni za čas vztrajanja določene prvine med neknjižnimi prav nikakršnih trdnih meril).

3Če se torej nekemu nezanemarljivemu številu govorcev določena zgradba zdi slovnična oziroma ozko zgradbeno gledano sprejemljiva, je ta zgradba vsekakor del slovenščine; pač, neke določene zvrsti slovenščine. Če ta zgradba ni sprejeta tudi širše, z njeno uporabo izven te omejene skupine govorcev seveda tvegamo nerazumevanje in kakšno s tem povezano negativno reakcijo sogovorca; ta zgradba pač ni del njegove slovenščine in je niti ne pozna. Obstaja tudi možnost, da je sogovorec prvino sicer že srečal, vendar mu njegov jezikovni občutek pravi, da ta prvina v slovenščini, kot jo pozna on, ni slovnična in sprejemljiva, in je istočasno še ni srečal zadostikrat, da bi jo spričo pogostosti sprejel kot del neke drugačne slovenščine (torej kot del slovenščine v širšem smislu, čeprav ne slovenščine, kot jo govori sam). Po drugi strani je možno tudi to, da zgradbo sicer pozna, vendar ga (kot njemu deloma tuja zgradba) na nek intimen način 'moti', ker pač odstopa od njegovih idej o tem, kako slovenščina zgleda ali celo kako bi slovenščina morala zgledati; na tej točki se reakcije na nekomu tuje jezikovne prvine zelo malo ločijo od reakcij na druge norme obnašanja v družbi -- nekateri govorci oz. člani družbe norme (jezikovne in ostale) bolj pogosto kršijo, drugi se jih bolj držijo kot dane enkrat za vselej. Med obojimi prihaja do trenj, in v tem kršenje jezikovnih norm ni dosti drugačno od kršenja norm pri naprimer oblačenju; tako kot s prihodom na državnostno proslavo v kratkih hlačah tvegamo, da bo šlo naše obnašanje komu v nos, tudi z uporabo neknjižne prvine tvegamo, da se bo obnjo kdo obregnil. Ne pomeni pa to nikakor tega, da prvina ni slovnična oziroma zgradbeno ustrezna. Tako obregovanje je bolj del sociologije kot zgradbenega jezikoslovja.

4Nazaj k vašim primerom. Stvar deluje zelo pogovorno, vendar vsaj v nekaterih narečjih oziroma vsaj za nekatere govorce brez dvoma sprejemljivo. Lahko dodava, da je zveza zelo zanimiva tudi z bolj jezikoslovnega vidika.

5(1) Za zgodovino rabiš imeti pet knjig.
(2) Za zgodovino rabiš pet knjig.

6Stavka (1) in (2) sicer nista popolnoma sopomenska, ker drugi lahko pomeni, da se pri zgodovini uporablja 5 knjig, ne pa nujno, da jih je treba imeti, kar pomeni primer (1), lahko pa pomeni tudi le to, da je pri zgodovini treba imeti 5 knjig, kar pa je pomen primera (1). Pri primeru (2) je zanimivo to, da ima lahko skoraj identičen pomen primeru (1), čeprav ne vsebuje glagola, ki ga ima primer (1). Oba spodaj podpisana sva se dolga leta ukvarjala z nevidnimi oziroma neslišnimi glagoli te vrste (Marušič in Žaucer 2004, 2005, 2006a, 2006b), a vas s tem sedaj res ne bi rada morila.

7Glagol 'rabiti' se lahko veže tudi z drugimi glagoli, saj vsaj nekateri govorci priznavajo tudi stavke kot so v (3):

8(3a) Če hočeš zmagati, rabiš teči zelo hitro.
(3b) Če nočeš bit reven, rabiš malo boljpridno delati.
(3c) Za zaposlitev na pošti rabiš znat vozit avtomobil.

9Zveza je vsekakor narečno obarvana, in kakor smo preverili med seboj, Primorci uporabljamo to zvezo bolj prosto kot Ljubljančani. Zelo podobna oziroma popolnoma identična tej zvezi je zveza v (4), ki je še za spoznanje manj standardna:

10(4a) Če hočeš zmagat, nucaš hitro laufat.
(4b) Kdor piše, nuca znat uporabljat računalnik.

11Dejansko je 'nucati' sopomenka glagola 'rabiti' tudi v drugih pomenih. 'Obrabljen plašč' je namreč 'znucan plašč', 'uporabljena knjiga' pa je 'ponucana knjiga'. Vednar je glagol 'nucati', še za spoznanje manj knjižen, tudi zaradi svojega nemškega izvora (nemško 'nutzen' = rabiti).

12Ta raba besede 'rabiti', torej v povezavi z nedoločniškim dopolnilom, je v Ljubljani bojda mogoča predvsem v zanikanih stavkih ter v vprašanjih, kot v (5). V takšnih primerih je popolnoma sprejemljiva.

13(5a) Ma ne rabiš met dougih hlač, k bo itak ful vroče.
(5b) A rabm dolge hlače sabo vzet?

14Lahko si pogledamo še kaj o besedi pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika:
1. rabiti -im nedov.
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil ...
2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: partizani so uničevali vse, kar je rabilo sovražniku; ...
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava ...
4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo ...
5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom ...
● pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil ...

15Raba, po kateri sprašujete, v SSKJ-ju res ni navedena, kot rečeno, ta raba pač ni del knjižnega jezika. Vendar pa takšno rabo najdemo v korpusih (zbirkah besedil). Dva primera smo našli v zapisnikih sej Držvnega zbora:
- 'funkcija veterinarskega pomočnika, ki je lahko fizična oseba, ne rabi imeti nobene posebne izobrazbe'
- 'Z notarskim zapisom ne rabim imeti notarja, ker ga je notar naredil.'

16Oba primera delujeta rahlo okorno, vendar sta vsekakor mogoča. Zapisniki sej državnega zbora so v bistvu korpus govorjenega jezika, zato bomo v teh besedilih tudi lažje našli kaj pogovornega, pa četudi se vsi politki v veliki meri trudijo govoriti knjižno.

17Lahko omenimo še to, da glagol 'potrebovati', ki je prekriven z enim od pomenov glagola 'rabiti' (npr. SSKJ-jev primer 'za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa' lahko parafraziramo z 'za gradnjo hiše bi potreboval še veliko cementa'), morda za nikogar ne izkazuje tudi rabe z nedoločniškim dopolnilom; (6) se obema zdi sprejemljiv, (7) pa ne. No, se pa zdi, da bi tudi take stavke verjetno začeli prav hitro sprejemati, če bi jim bili le minimalno izpostavljeni. In ni zanemarljivo dejstvo, da je 'potrebovati' pogovorno manj rabljen od 'rabiti', in če je zgradba 'rabiti imeti dolge hlače' občutena kot še bolj pogovorna kot glagol 'rabiti' v zgradbi 'rabiti kratke hlače' (v pomenu 'potrebovati'), ni presenetljivo, da se bo zgradba 'potrebovati imeti dolge hlače' še težje razširila kot 'rabiti imeti dolge hlače', ker so ji 'zadnja vrata', torej vstop v širšo rabo skozi pogovorni jezik, zaprta zaradi pretežne odsotnosti glagola 'potrebovati' v pogovornem jeziku.

18(6) Ma jutri res ne rabiš imet sabo dolgih hlač, ker bo vroče.
(7) *Jutri res ne potrebuješ imeti sabo dolgih hlač, ker bo vroče.

19Enako velja za uporabo glagola 'potrebovati' z nedoločniki drugih glagolov. Takšni primeri delujejo nesprejemljivo.

20(8a) *Res ne potrebuješ iti po kruh, ker ga mamo čist dovolj.
(8b) *Za narest izpit pri tem profesorju ne potrebuješ prebrat niti ene same strani tiste knjige.

21Na kratko torej, 'rabiti imeti' je del slovenščine vendar ne del knjižne slovenščine. Razširjenost takšne zveze je sicer verjetno dialektalno pogojena, a se zdi, da je večinoma vsaj z določenimi zadržki zelo široko sprejemljiva. Ali je pravilna je pa seveda drugo vprašanje. O pravilnosti namreč lahko govorimo le pri knjižnem jeziku, a to je res že drugo vprašanje, o katerem smo pisali že v številnih drugih odgovorih.

22Zgoraj omenjeni članki o praznih glagolih pa so tile:
Marušič, Franc in Rok Žaucer. 2004.A Reanalysis of the feel-like Dative-Refelxive Construction in Slovenian. V O. Arnaudova et al. (ur.) Formal Approaches to Slavic Linguistics 12 (The Ottawa Meeting, 2003). Ann Arbor: Michigan Slavic Publications. str. 293-312.
Marušič, Franc in Rok Žaucer. 2005. A case for phonologically null lexical verbs. V Sylvia Blaho, Luis Vicente in Erik Schoorlemmer (ur.). Proceedings of Console XIII. ISSN: 1574-499X. str. 231-248.
Marušič, Franc in Rok Žaucer. 2006a. On the Intensional FEEL-LIKE Construction in Slovenian: A case of a phonologically null verb. Natural Language&Linguistic Theory 24: 1093-1159.
Marušič, Franc in Rok Žaucer. 2006b. On the complement of the intensional transitive 'want'. V T. Kawamura, Y. Suh, in R. Larson (ur.) Stony Brook Occasional Papers in Linguistics 1. str. 128-151.

23(julij 2006)