1Za odgovor na vaše prvo vprašanje sem se pozanimala na Statističnem uradu Republike Slovenije (http://www.stat.si). Govorila sem z gospo Renato Rejec, tajnico sosveta za regionalne statistike. Povedala mi je, da je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (http://www.sigov.si/kszi/index1.html) določila, da se statistične regije v Sloveniji (pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, spodnjeposavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška in obalno-kraška) pišejo z malo začetnico. Osnovna naloga te komisije je usmerjanje in usklajevanje dela ter reševanje problematike na področju standardizacije zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji. Namen standardizacije zemljepisnih imen je določitev pisne oblike in poenotenje uporabe domačih in tujih zemljepisnih imen. Po pogovoru pa sem izvedela tudi, da na statističnih kartah na uradu v legendi še vedno uporabljajo veliko začetnico za imena statističnih regij. To vprašanje očitno pri njih še ni dokončno rešeno, četudi je omenjena komisija že sprejela nekakšen sklep, ki naj bi se ga (vsaj) državni organi držali. Torej velja pogledati v problematiko malo globlje.

2Stanje geografske regionalizacije sem si ogledala tudi v knjigi 'Slovenija pokrajine in ljudje' (urednika D. Perko in M. Orožen Adamič, Založba mladinska knjiga, Ljubljana,1998). Slovenijo so v knjigi razdelili na 4 makroregije, 9 submakroregij ter na 48 mezoregij (s Tržaškim zalivom 49 mezoregij). Mezoregije se delijo še naprej na mikroregije, vendar to že presega tematiko tega odgovora. Makroregije (alpski svet, sredozemski svet, dinarski svet in panonski svet) in submakroregije (alpska visokogorja, alpska hribovja, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska flišna brda in sredozemske kraške planote) so poimenovane po tipih pokrajin, po geografskih značilnostih posameznega področja, mezoregije (npr. Savinjska ravan, Vipavska dolina, Idrijsko hribovje in Slovenske gorice) pa imajo lastna imena. Uporaba velike in male začetnice je pri teh delitvah smiselna, saj so regije, ki se imenujejo po tipih pokrajin, pisane z malo začetnico (posamezna makro- in submakroregija seveda ne tvori vedno enovite celote, saj imajo enake geografske značilnosti lahko več med seboj nepovezanih delov Slovenije), regije, ki nosijo ime po zemljepisnih enotah Slovenije, pa z veliko začetnico.

3Poleg geografske imamo v Sloveniji tudi pokrajinsko regionalizacijo, ki se sledeč Slovenskemu pravopisu, zapisuje z veliko začetnico. Te pokrajine so: Gorenjska, (slovenska) Štajerska, Prekmurje, (slovenska) Koroška, Notranjska, Primorska in Dolenjska. Imena pokrajin so sicer ustaljena, meje pa niso vedno najbolj natančno določene. Večinoma so vezane na staro delitev na kronske dežele znotraj Avstro-Ogrske, vendar te marsikje ne sovpadajo z modernimi upravnimi delitvami Slovenije na upravne enote, omrežne skupine, registrske tablice in pošte številke. Za časa Avstro-Ogrske je bilo ozemlje Slovenije razdeljeno na: Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro in Trst (http://sl.wikipedia.org). Meja med Goriško in Kranjsko pa recimo ni bila tam, kjer je danes meja med občino Ajdovščina in občino Logatec, temveč v sami Ajdovščini na reki Hubelj.

4Kot vidimo, se lahko slovensko ozemlje deli na različne načine in glede na to je pogojena tudi uporaba velike ali male začetnice. Če je delitev vezana na vrstne oznake pokrajin, recimo na geografske (ali kakšne druge) lastnosti regij in uporablja temu primerna imena, se takšna imena seveda pišejo z malo začetnico. Če pa govorimo o (zemljepisnih) imenih pokrajin (ali česar koli že), ki so nekakšne enote med občino in državo, se zdi njihova imena smiselno pisati z veliko začetnico, tako kot pišemo z veliko začetnico imena občin in imena držav. Sedaj je vprašanje le še, kakšen tip delitve je delitev na statistične regije.

5Imena statističnih regij niso vezana na geografske (ali kakšne druge) značilnosti teh regij, temveč edinstveno določajo določene dele Slovenije. Razdelitev je bila narejena načrtno in nekdo je narejenim delom podelil ime. Ime tako ne izvira iz kakršnih koli kvalitativnih ali kvantitativnih lastnosti te regije, tako da ime ni vrstno. S časom pa se zaradi sprememb podnebja, demografije ali česar koli že ne bo spreminjalo. Prav tako se zaradi takšnih vzrokov ne bodo spreminjale meje. Zato se zdi smiselno njihova imena pisati z veliko začetnico. Enako velja tudi za dve regiji, ki sta poimenovani glede na položaj znotraj Slovenije (Jugovzhodna Slovenija in Osrednjeslovenska regija), četudi bi pri teh imenih lahko trdili, da izvirata iz nekakšnih kvalitativnih lastnosti in da si načeloma lahko celo zamislimo situacijo, ko bi njihova imena morali zamenjati (recimo, da bi se jugovzhodna meja premaknila še bolj na jugovzhod, tako da regija Jugovzhodna Slovenija ne bi bila več na jugovzhodu Slovenije).

6Res je sicer, da so te statistične regije le nekakšna pomožna delitev Slovenije, saj pokrajine še vedno niso ustanovljene. Ko bomo enkrat imeli pokrajine, seveda ne bo dileme o veliki začetnici, imena pokrajin se bodo pisala z veliko. Morda se ravno zaradi začasnosti statističnih regij komu zdi neprimerno njihova imena zapisovati z veliko, saj bi jim s tem na nek način enačili s pokrajinami, delitve na pokrajine pa nihče ne bi rad prejudiciral. Vendar, kot že rečeno, statistične regije dejansko so nekakšne pokrajine, četudi le zelo abstraktne, zato se zdi tudi za njih smiselno uporabljati veliko začetnico.

7Glede 'raznolikosti' in 'različnosti' pa mislim, da je 'vrstna raznolikost' primernejša in se tudi z biološkega vidika uporablja pogosteje, saj je že kar ustaljen termin. Za razlago izvora te besede sem pogledala v Slovenski etimološki slovar, kjer pod geselsko besedo 'razlika' najdemo pod slovensko besedno družino še besede 'različen', 'različnost' in 'razlikovati'. Beseda je prevzeta iz hrvaške besede 'razlika', kar je izpeljano iz 'različiti' s pomenom "razlikovati se", to pa je narejeno iz 'sličiti' s pomenom "biti podoben" z zamenjavo predpone 's-' s protipomensko predpono 'raz-'. Slovar nas napelje še na besedo 'različica', ki je izpeljana iz besede 'razlika', 'različen'. K pomenskemu razmerju lahko primerjamo še francosko besedo 'variante' "različica", kar je izpeljanka iz francoske besede 'varier' "spreminjati se, začeti se razlikovati, variirati", latinska beseda 'varius' pomeni "različen". Vidimo, da imata besedi skupen izvor.

8V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pod geslom 'raznolikost' naslednjo razlago:
1. lastnost, značilnost raznolikega (raznolikost kapnikov) in 2. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznolikost pojavov, stvari / raznolikost pokrajine. Pod geslom različnost pa: lastnost, značilnost različnega: različnost pojavov, pojmov; različnost stališč / različnost pomena besed / ugotavljati različnosti med ljudmi razlike.

9V Slovenskem pravopisu najdemo pod geslom 'raznolik' enakovredni domači sopomenki in sicer 'raznovrstnost' ter 'različnost'. Opozorila pa bi še na besedo 'raznoličnost', ki zaznamuje biološki pojav in sicer to, da ima živo bitje iste vrste razne oblike. Tako, da je treba pri uporabi teh besed upoštevati celoten kontekst in nato izbrati ustreznejšo besedo.

10(februar 2007)

11Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici