1V leksikonu Slovenska krajevna imena najdemo takle zapis: v/na Velikih Malencah.

2Navedba dveh predlogov, ločenih s poševnico, je v predgovoru k leksikonu razložena takole: če informacije o predlogu, kot se rabi v obravnavanem kraju in njegovi okolici, niso bile enotne, sta navedena oba predloga (dvojnost v rabi predlogov izvira iz položaja kraja glede na višje oz. nižje ležečo okolico, iz različne starosti govorcev ipd.). Zaporedje predlogov nakazuje večjo pogostost rabe predloga pred poševnico, pri čemer je poudarek na mlajši rabi.

3V primeru Velikih Malenc to pomeni, da naj bi bila po omenjenem priročniku, ki je izšel leta 1985, v rabi oba predloga, pogosteje pa naj bi se v tistih krajih reklo 'v Velikih Malencah'.

4Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1995 pa navaja malce drugačen podatek o rabi predloga: na/v Velikih Malencah. Vendar naletimo pri uporabi tega, sicer deset let mlajšega priročnika na težave: nikjer ni povedano, kaj poševnica in vrstni red dvojnic pomenita -- morda kak predpisovalen odnos, večjo pogostost prve dvojnice, popolno enakovrednost obeh dvojnic ali kaj četrtega. Prav tako ni nikjer povedano, od kod priročnik jemlje svoje podatke -- ali morda iz drugih (starejših) priročnikov ali gre za na novo zbrane podatke informantov s terena.

5Zanimivo pa je, da je v starejši izdaji Krajevnega leksikona Slovenije iz leta 1976 navedena le varianta: 'na Velikih Malencah'.

6Za konec navedimo še podatke s spleta. Z Googlom dobimo naslednje stanje:
v Velikih Malencah = 5590, na Velikih Malencah = 2130
v Velike Malence = 89, na Velike Malence = 7

7Torej v rabi, kot jo izpričuje Google, je ob Velikih Malencah pogostejši 'v', rabi pa se tudi 'na'. Vendar je ob podatkih s spleta treba omeniti, da medtem ko vsaj leksikon Slovenska krajevna imena posreduje podatke o rabi med lokalnim prebivalstvom, pri podatkih s spleta ne moremo vedeti, ali odsevajo rabo med lokalnim prebivalstvom ali ne; v neki meri verjetno že, če privzamemo, da o Velikih Malencah največ piše lokalno prebivalstvo, v celoti pa tega seveda ne moremo privzeti.

8Omenimo še, da ob krajevnih imenih pri izbiri med predlogoma 'na' in 'v' nikdar ne gre za kakšno 'pravilnost' oziroma 'nepravilnost' v smislu slovničnosistemskih pravil; ob vsakem krajevnem imenu bi načeloma lahko bil v rabi eden ali drugi, je pa v rabi pri večini krajevnih imen vsaj med lokalnim prebivalstvom ustaljen le eden od obeh. Včasih pa je raba tudi neustaljena, morda kot posledica počasnega prehoda v rabi z enega predloga na drugega.

9Sklep tegale pisanja je seveda zdaj že jasen: sodeč po podatkih iz navedenih priročnikov in s spleta sta v rabi oba predloga. O večji pogostosti enega ali drugega med lokalnim prebivalstvom z gotovostjo težko rečemo karkoli gotovega. Očitno pa je je raba predloga 'na' starejša, predloga 'v' pa mlajša. Vendar po vseh dostopnih podatkih sodeč z rabo ne enega ne drugega predloga po vsej verjetnosti ne morete zgrešiti.

10Viri
Slovenska krajevna imena - M. Sluga ur., 1985, Ljubljana, CZ
Krajevni leksikon Slovenije - M. Orozen Adamic et al., 1995, Ljubljana, DZS
izdaji Krajevnega leksikona Slovenije - R. Savnik et al., 1976, Ljubljana, DZS

11(2007)