1Najprej pardon za pozen odgovor (pisati smo ga začeli že dva meseca nazaj, a se je vmes nekje nekaj zaštopalo). O omenjenih dveh besedah menimo, da sta popolnoma normalni slovenski besedi. Medtem ko sem za besedo 'osnovati' že slišal, da se je pravi puristi ogibajo, tega nikakor ne morem trditi za besedo 'kasneje', vaše vprašanje me je glede 'kasneje' res presenetilo.

2Kot prvi test slovenskosti lahko pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html), kjer najdemo obe besedi, tako 'osnovati' kot 'kasneje'.

3osnováti osnújem dov., osnovál (á ú) 1. knjiž. ustanoviti: osnovati društvo, stranko; na šoli so osnovali več krožkov; osnoval se je nov odbor // ustvariti: osnovati (si) dom, družino / osnovati si pojme o svetu // postaviti, utemeljiti: ta filozof je osnoval svoj nauk, nazor 2. zastar. narediti, izdelati: osnoval je podroben načrt; on že ne bi mogel kaj takega osnovati 3. zastar. prirediti, organizirati: osnovati izlet, zborovanje • zastar. o tem dogodku je osnoval pesem spesnil, napisal; zastar. kar je osnoval v svoji glavi, je tudi dokončal kar si je zamislil; zastar. v tem času so se osnovala nova mesta nastala, se razvila [...]

4podgeslo gesla 'kasen'
[...] kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje 1. prislov od kasen: a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer / kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh

5Ker se obe besedi nahajata v SSKJ in ker ob sebi nimata nikakršnih spornih kvalifikatorjev, je preprost zaključek prvega testa, da sta obe besedi del slovenskega knjižnega jezika ter da se ju kot taki lahko v knjižni slovenščini tudi uporablja.

6Kot drugi test si lahko izberemo pregled korpusa slovenskega jezika, recimo korpus večinoma lektoriranih besedil Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html). Tam najdemo 28 pojavitev besede 'osnovati' v nedoločniški obliki, od tega 11 iz lektoriranega časopisa Delo. Če pogledamo druge glagolske oblike, dobimo seveda še več pojavitev. Koren 'osnoval-' torej oblike 'osnoval/osnovala/osnovali/osnovale/osnovalo' ima 205 pojavitev, še dodatnih 6 pojavitev istega niza pa ne pripada glagolu 'osnovati' temveč iz njega ispeljanim besedam (osnovalec, sosnovalec ...). Če pogledamo na Google, najdemo precej več pojavitev te besede. Samo na slovenskih straneh najde Google 'osnovati' 653 krat, niz 'osnoval*' pa 5950 krat. Priznati je sicer treba, da so med najdenimi slovenskimi stranmi tudi mnoge neslovenske (že med prvimi 20 zadetki), vendar je očitno, da je tudi slovenskih mnogo. Torej je tudi po tem kriteriju 'osnovati' slovenska beseda. Še toliko bolj slovenska je beseda 'kasneje', ki se v Novi besedi nahaja kar 20101 krat. O njej verjetno ni več vredno zgubljati besed.

7Tretji možen kriterij slovenskosti je sodelovanje besede v slovenskih besedotvornih procesih. Ta test je sicer neuporaben za 'kasneje', ki kot prislov ni ravno besedotvorno aktivna beseda, vendar se mi zdi, da 'kasneje zaradi prejšnjega testa kakšnih dodatnih potrdil slovenskosti res ne potrebuje. Slovenski glagoli imajo tipično mnogo sorodnih glagolov z različnimi predponami. Če je torej 'osnovati' tudi del slovenskega jezika, bi pričakovali, da bo imel tudi kakšen soroden glagol z drugačnimi predponami. Glagol 'osnovati' je že glagol s predpono, drugačne predpone na isti osnovi pa imajo v SSKJ še sledeči glagoli: 'nasnovati' (Nova beseda: 0/3), 'preosnovati' (Nova beseda: 0/3), 'presnovati' (Nova beseda: 0/0), 'razsnovati' (Nova beseda: 0/2), 'snovati' (Nova beseda: 122/1276), 'zasnovati' (Nova beseda: 165/1811). (številke v oklepajih pomenijo število pojavitev nedoločniške oblike/število pojavitev niza '__snoval*' v korpusu Nova beseda). Z izjemo 'razsnovati', ki ima po SSKJ kvalifikator 'literarno', se vse besede pojavljajo tudi na slovenskih spletnih straneh.

81. nasnováti -snújem dov., nasnovál (á ú) 1. knjiž. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: govor sta skupno nasnovala; nasnovati načrt; v tem času je nasnoval veliko pesmi / vse to je nasnovala le njegova domišljija 2. naskrivaj pripraviti: nasnovati prevaro, spletke, zaroto / vedel je za zlo, ki so ga nasnovali 3. obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: nasnovala je trideset petelj nasnován -a -o: vse je bilo premišljeno nasnovano

92. osnováti osnújem dov., osnovál (á ú) 1. knjiž. ustanoviti: osnovati društvo, stranko; na šoli so osnovali več krožkov; osnoval se je nov odbor // ustvariti: osnovati (si) dom, družino / osnovati si pojme o svetu // postaviti, utemeljiti: ta filozof je osnoval svoj nauk, nazor 2. zastar. narediti, izdelati: osnoval je podroben načrt; on že ne bi mogel kaj takega osnovati 3. zastar. prirediti, organizirati: osnovati izlet, zborovanje ● zastar. o tem dogodku je osnoval pesem spesnil, napisal; zastar. kar je osnoval v svoji glavi, je tudi dokončal kar si je zamislil; zastar. v tem času so se osnovala nova mesta nastala, se razvila osnován -a -o 1. deležnik od osnovati: v mestu je bil osnovan poseben odbor; nanovo osnovana zadruga 2. v zvezi z na ki se opira na kaj, temelji na čem: teorija je osnovana na načelu enakopravnosti; delo je osnovano na ljudski motiviki 3. nav. ekspr. utemeljen, upravičen: trditev je osnovana / sum nanj ni osnovan

103. preosnováti -snújem dov., preosnovál (á ú) knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo reformirati

114. presnováti -snújem dov., presnovál (á ú) knjiž., redko preoblikovati, preurediti: presnovati pravila, predpise • knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik

125. razsnováti -snújem dov., razsnovál (á ú) 1. lit. postopno končati dogajanje; razplesti: avtor razsnuje zgodbo v romanu 2. zastar. razčleniti: površno razsnovati povedano; do podrobnosti razsnovati pogovor

136. snováti snújem nedov., snovál (á ú) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje 2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim 3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor ◊ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje snováti se ekspr. nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi snujóč -a -e: sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija

147. zasnováti -snújem dov., zasnovál (á ú) 1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela 2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme 3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov 4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje zasnováti se nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki: v glavi se mu je zasnoval načrt zasnován -a -o: slabo zasnovan roman; na tradiciji zasnovana vzgoja

15Zaključimo torej lahko, da ne za 'osnovati', ne za 'kasneje' ne moremo reči, da beseda ni del slovenskega knjižnega jezika (in še toliko manj, da beseda ni del (pogovorne/neformalne) slovenščine).

16(november 2005)