1Nobeden od obstoječih etimoloških slovarjev (Bezlajev in Snojev) ne vsebuje gesla kodrlajsast. V SSKJ geslo sicer je, vendar razen pomenske razlage ('ki je različnih, nedoločnih barv’) ter kvalifikatorjev pogovorno in slabšalno ne prinaša informacij o izvoru besede. Beseda je očitno izpeljana (ali zložena) iz besede koder. Ta je po SES sorodna podobnim besedam slovanskih jezikov z enakim pomenom (kudra sh., kudér? rus., kudrna češ.) in izhaja iz praslovanske besede *koder?, ki je sorodna prasl. *kodel?, z verjetnim pomenom *kos prediva. -ast je standardna pridevniška končnica, našli pa smo tudi nekaj besed, ki se končajo na -ajs. Še posebej je zanimiva bajs, ki naj bi se razvila iz bas (tako SES). Približno tu se je naše raziskovanje ustavilo, za pomoč smo prosili kar samega avtorja SES. Odgovoril je takole:

2‘Glede pridevnika kodrlajsast se mi zdi možno izhajati iz kodrolasast (z -js- namesto -s- kot v ojster). Kdor ima kodrave lase, izgleda namreč, kot da bi bil pisan, šekast, kot da bi imel lase več barv. Če se ne motim, to dejstvo velja predvsem za svetlolase kodraste ljudi. Razlaga žal ni gotova, je pa možna. Raziskovanje te besede otežuje dejstvo, da je pridevnik kodrlajsast izpričan šele v 20. stoletju. Vsekakor -lajsast ne more biti v celoti pripona, to je lahko samo -ast; torej je -lajs- del osnove, in ker je ta zdaj že trizložna, je to lahko samo zloženka. Pogledal sem tudi po sosednjih jezikih, vendar ni nič najti in torej beseda zelo verjetno ni izposojena.’

3Več, kot je povedal on, vam mi ne znamo povedati.