1Kar se tiče rodilnika v zanikanih stavkih in podobnega je v Blapisu (občasnem glasilu študentov splošnega in primerjalnega jezikoslovja) pred kakimi šestimi leti izšel članek Ane Božič, Nataše Komac, Petre Tomažin in Tine Verovnik 'Rodilnik in tožilnik v zanikanju' (Blapis 2, 1998).

2O rodilniku zanikanja smo pisali tudi v nekaj odgovorih, ki so dosegljivi na spodaj navedenih povezavah.

3Vaše vprašanje pa je vseeno več kot le vprašanje o rodilniku zanikanja, saj moramo najprej ugotoviti, ali se rodilnik v takšnih zgradbah sploh pojavlja. Sama prisotnost negacije namreč še ne pomeni, da mora v stavku biti nujno tudi rodilnik zanikanja.

4Vsekakor drži, da je osebek zanikan, v stavku (1), kjer nikalnica nima nobenega dopolnila oziroma je to dopolnilo ali implicitno ali le neslišno in je verjetno nekaj na temo 'tukaj'.

5(1) Janeza ni.

6Enako velja, da je osebek v rodilniku, če je glagolsko dopolnilo predložna zveza, ki določa kraj nahajanja tega osebka.

7(2) Janeza ni tukaj/ v pisarni/ doma/ na strehi ...

8Tukaj se rodilniški osebki skorajda končajo. Osebek stavka s pridevniškim dopolnilom namreč ni v rodilniku, (3), enako velja za osebek v stavku s samostalniškim povedkovim dopolnilom, (4), in predložno zvezo, ki ne določa kraja nahajanja temveč izvor, (5), ali namen, (6). (* pred stavkom pomeni, da je stavek neslovničen.)

9(3) *Janeza ni visok. / Janez ni visok.

10(4) *Janeza ni odvetnik. / Janez ni odvetnik.

11(5) *Janeza ni iz Ljubljane. / Janez ni iz Ljubljane.

12(6) *Janeza ni za v zapor. / Janez ni za v zapor.

13Podobno je rodilnik nemogoč tudi v pasivnih stavkih, kjer je osebek dejansko predmet, (7).

14(7)
*Košare nam ni bilo dane. / Košara nam ni bila dana.
*Janeza ni bilo pozdravljenega. / Janez ni bil pozdravljen.

15Morda bi se dalo govoriti tudi o različnih različicah/pomenih glagola biti (ločiti pomožniškega oz. predikativnega od enačajskega), vendar se zdi, da bi s tem odgovor po nepotrebenem zakomplicirali.

16Sedaj velja še pogledati kakšnega tipa zveza je v vašem vprašanju, torej, kakšne vrste povedkovo dopolnilo je 'na voljo'. Predlog 'na' je tipično predlog krajevnega nahajanja in smeri premikanja. V konkretnem primeru je po sklonu samostalnika 'volja' sodeč pomen predloga 'na' dejansko smerni, a kaj ko se smerne predložne zveze ne pojavljajo skupaj z glagolom biti (*Janez je na hišo). Pričakovali bi torej, da se v zvezi 'na voljo' obnaša podobno kot v drugih primerih, kjer se pojavlja z glagolom 'biti' (četudi tam najavlja kraj nahajanja). Po tej logiki, bi si mislili, da je pravilnejše reči 'podatka ni na voljo'. Obenem je povsem jasno, da 'na voljo' ne označuje ne mesta nahajanja ne smeri, temveč je le nekakšna fraza s približnim ponemom 'dostopen'. Dejansko se zdi, da če zamenjamo 'podatek' s kakšnim drugačnim osebkom, še posebej z lastnim imenom, rodilnik zanikanja ni več tako logična izbira. Stavek (8a) se namreč sliši precej slabše od (8b) (morda ni absolutno slab, a je vsekakor slabši).

17(8a) *Danes Janeza ni na voljo. / Danes Janez ni na voljo.
(8b) Podatka ni na voljo.

18(8a) je sicer lahko sprejemljiv, a bi v tem primeru pomenil nekaj na temo 'Danes Janeza ni tukaj, da bi lahko bil na voljo', kar pa ni enako pomenu (8b). Pogledamo lahko še kakšno podobno predložno zvezo, ki ni razumljena dobesedno, temveč ima nekakšen bolj idiomatski pomen. Kakor je očitno iz primerov (9), je rodilnik zanikanja v vseh teh primerih nemogoč oziroma je mogoč le z drugačnim neidiomatskim pomenom predložne zveze (ali pa z morebitnim partitivnim branjem). (Obenem oprostite za vulgarne izraze, a kaj ko so to najjasnejši primeri.)

19(9)
*Janeza ni nč kej dost na spidu danes. /Janez ni nč kej dost na spidu danes.
*Janeza že ni u pizdi. / Janez že ni u pizdi.
*Janeza še ni pod rušo. / Janez še ni pod rušo.
*Janeza danes ni v elementu. / Janez danes ni v elementu.
*Janeza ni v pripravljenosti. / Janez ni v pripravljenosti.

20Nezmožnost rodilnika ni vezana na uporabo lastnega imena, kot se lepo vidi v primerih (10).

21(10)
*Novogoriških gasilcev ni v pripravljenosti. / Novogoriški gasilci niso v pripravljenosti.
*Tega piva že ni u pizdi. / To pivo že ni u pizdi.
*Napadalcev danes ni v elementu. / Napadalci danes niso v elementu.

22Zadnji primer lahko razumemo z genitivom le če je 'element' nek kraj, recimo bar, kamor se po tekmi običajno odpravijo nogometaši, danes pa si napadalci, recimo da zaradi slabe igre (ker niso bili v elementu :)) ne drznejo prestopiti praga, da jih razjarjeni nogometaši ne bi potolkli. Zvezo 'biti na univerzi' lahko razumemo tako prostorsko kot idiomatsko (študirati). Po mojem občutku sta v zanikanem stavku možna tako rodilnik kot imenovalnik, vendar sta vezana na različno interpretacijo zveze 'na univerzi/faksu'. Stavek z rodilnikom razumemo prostorsko, stavek z imenovalnikom pa idiomatsko. (# označuje nesmiselen stavek, saj se nadaljevanja osnovnega stavka ne sklada s pomenom prvega dela.) (Veljalo bi tudi dodati, da je (11b) (vsaj marginalno) sprejemljiv, a je to zelo verjetno posledica opuščanja rodilnika zanikanja v slovenščini.)

23(11a) Janeza ni več na faksu, je že odšel domov.
(11b) #Janez ni več na faksu, je že odšel domov.

24(12a) Naš Janez ni več na faksu, študij je opustil že lansko leto.
(12b) #Našega Janeza ni več na faksu, študij je opustil že lansko leto.

25Če je 'biti na voljo' res primerljivo z 'biti v pripravljenosti', potem se zdi, da je imenovalnik bolj ustrezen sklon od rodilnika.

26Kaj natančno dopušča imenovalnik v zvezi 'biti na voljo' ni prav jasno. Če namreč lokacijske predložne zveze zahtevajo rodilnik in če je 'na' lokacijski predlog, bi pričakovali osebek v rodilniku. Težko bi bilo argumentirati, da je imenovalnik mogoč zaradi pomena zveze 'na voljo'. Pomen je namreč precej pridevniški oz. enostavno predikativen in nikakor lokacijski/ prostorski. Bolj verjetno je imenovalnik tam dopusten zaradi idiomatske narave predložne zveze. Fraze, idiomi in druge stalne besedne zveze imajo pogosto drugačno skladnjo (verjetno je to debato tu najbolje zaključiti).

27Nepojasnjeno ostaja, zakaj se nam zdi rodilnik v primeru 'podatkov ni na voljo' še vedno dopusten. Če bi namreč bilo vse, kar sem zgoraj zapisal, res, bi moralo biti možno reči le 'podatki niso na voljo'. Nisem prav prepričan, da vem, za kaj gre, a se zdi, da sta v igri dve različni skladenjski razgradbi, ki pa sta gotovo sorodni. Stavek namreč lahko tudi obrnemo in dobimo 'na voljo ni nikakršnih podatkov'. S tem vrstnim redom se zdi imenovalnik rahlo čuden, a še vedno možen, vsekakor pa je rodilnik boljši. V bistvu se zdi, da (13a) sugerira, da to, kar je na voljo, niso podatki temveč nekaj drugega. Torej, da obstaja nekaj, kar je na voljo, le da to niso podatki.

28(13a) ??Na voljo niso nikakršni podatki.
(13b) Na voljo ni nikakršnih podatkov.

29Če skozi isti test spustimo še druge primere, ki jih imamo za primerljive, ugotovimo, da je med njimi kar nekaj razlik.
1. idiomatski pomeni so precej bolj marginalni oziroma nemogoči v običajno obrnjenem stavku, kot je (13).
2. Možni so le ob konktrastivni rabi, ali pa če dodamo še nekaj določil na idiom.
3. pa še v tem primeru niso možni z rodilnikom.

30(14)
*V pripravljenosti ni nobenega gasilca.
V elementu ni bil noben napadalec, ne v kurcu.
*V pizdi že ni nobenega gasilca.
V pizdi ni gasilec Samo ampak sosedov Tinček.

31(15)
Ampak prou zares u kurcu pa tale avto že ni.
Ma prou u elementu niso bli danes nobeni (, ne eni ne drugi).

32Zdi se, da takšno obrnjenje olajša lokacijske pomene. Kot lahko vidimo v (16) je lokacijske predložne zveze prav enostavno obračati, saj ne zahtevajo nikakršnih dodatnih (izvenjezikovnih) pogojev.

33(16)
Na strehi ni nobenega goloba.
Na križišču ni bilo prometnega znaka.
Na policah ni bilo artiklov.
Na računalniku ni imel računalniških igric. (ta primer je potencialno rahlo drugačen)

34Torej lahko sklepamo, da je zveza 'biti na voljo' vseeno precej manj idiomatska (ali pa vsaj v eni svojih rab sploh ni) od zvez 'biti v elementu/ pizdi/ pripravljenosti ...'. Četudi strogo pomensko gledano sploh ne more biti kompozicijsko razumljena že zaradi neskladja smernega sklona in z glagolom 'biti'. Kljub vsemu se v mnogočem obnaša kot ostale idiomatske predložne zveze in jo zato z njimi lahko primerjamo.

35Če skupaj z zvezo 'na voljo' v tej obrnjeni stavi uporabimo lastno ime, se zdi sprejemljivost rodilnika spet manjša, a si kaj trdnejšega tu več ne upam reči.

36(17)
Na voljo pa danes Janez vsekakor ni.
?Na voljo pa danes ni Janeza.

37Zaključil bi, da je v stavi 'X ni(so) na voljo' imenovalnik vsekakor naravnejši, saj bi morala biti takšna zveza paralelna zvezam 'v pripravljenosti / v elementu ...'.

38Naj tu dodam še nekaj številskih podatkov dobljenih preko Googla. V pojasnilo, prva številka predstavlja vse najdene strani, druga pa tiste, za katere Google meni, da se ne podvajajo.

39podatek ni na voljo - 159 / 30
podatka ni na voljo - 45 / 15

40podatki niso na voljo - 511 / 88
podatkov ni na voljo - 137 / 65

41Podobno ali se jasnejšo preferenco za imenovalnik dobimo, če iščemo zvezo 'ni na voljo' s kakšnim drugim osebkom, recimo 'vsebina ni na voljo', 'opis ni na voljo' itd. Morda najjasnejšo preferenco za imenovalnik pa ima zveza dobro poznana iz interneta:
(ta) stran ni na voljo - 1480 / 72
(te) strani ni na voljo - 7 / 6

42Torej je imenovalnik ne le naravnejši ter slovnično bolj logičen (oz. bolj v skladu z drugimi primeri), temveč je tudi pogostejši. Kaj dosti drugega vam ne bi znal dodati.

43V kolikor sem napisal kakšno hudo neumnost, se bo gotovo kdo izmed šuskotov odzval nanjo. Upam, da smo vam bili z odgovorom kakorkoli v pomoč.

44(marec 2006)