1Sodeč po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je v rabi oboje. Ker je eden pomenov besede 'čaroben' razložen kot 'čaroven', lahko sklepamo, da sta besedi (vsaj delna) sinonima. Kot mi je razložil kolega iz ŠUSS-a, naj bi nekateri ločevali 'čarovno palčko' (tj. s katero se čara) od 'čarobnega večera' (tj. ki je KOT ...), kar bi pomenilo, da jim 'čaroben' pomeni le prvi pomen, opisan v SSKJ. Poleg tega označuje SSKJ 'čaroben' kot izrecno knjižno besedo, po čemer lahko sklepamo, da to ne velja za 'čaroven'. 'Čaroven' je torej bolj splošna različica od besede 'čaroben'. Je pa treba dodati, da tega razlikovanja očitno ne čutijo (čutimo) vsi govorci slovenščine. To seveda ne pomeni, da je naše znanje slovenščine 'slabše', le da imamo pač nekatere stvari v besedišču urejene drugače, da med dvema stvarema ne delamo razlike. Očitno to razlikovanje za nas ali pa v okolju, kjer smo besedi 'pobrali', ni bilo dovolj pomembno, da bi se ohranilo. Tovrstna razlikovanja se v jeziku načeloma vzpostavljajo in opuščajo dokaj pogosto, so del naravnega jezikovnega preurejanja na ravni besedišča.

2Podobne (skoraj) enakovredne dvojnosti kot pri 'čaroven' in 'čaroben' pa ni pri poimenovanju lastnika oz. uporabnika te palčke. SSKJ sicer navaja tako 'čarovnika' in 'čarovnico' kot 'čarobnika' in 'čarobnico', vendar slednji poimenovanji označi kot zastareli (lahko dodam, da tudi sam za 'čarobnico' in 'čarobnika' še nisem slišal).

3čaroben -bna -o prid., čarobnejši (o o) knjiž.
1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči // izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči
2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke

4čarobno prisl.: mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet

5čaroven -vna -o prid. (o) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje