Franc Marušič
pravopis slovenščina dvodelna imena avtomobilska imena
1Zanima me kdaj se beseda "žid" piše z veliko in kdaj z malo začetnico?
2Kako je v primeru (v stavku: "da so ga vsi imeli za žida").
1Slovenski pravopis določa, da se imena pripadnikov narodov zapisuje z veliko začetnico. 'Žid' je vsekakor ime za pripadnika naroda in mora torej v svoji osnovni rabi biti zapisana z veliko začetnico.
2Vendar pa se žid lahko uporablja tudi drugače. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja pri geslu 'žid' dva pomena:
3žíd
1. pripadnik židovske vere: gospodar je bil žid
2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid
4V tem drugem pomenu je beseda 'žid' rabljena kot občno ime in se zato zapisuje z malo začetnico. Iz vašega stavka ni nedvoumno razvidno kakšen pomen imate v mislih (verjetno tega drugega, vendar boste to presodili sami). Če mislite reči, da so nekoga vsi imeli za pripadnika židovske skuposti/narodnosti (karkoli židovstvo že je), potem boste 'žid' zapisali z veliko začetnico ('Ko je Peter prišel na Norveško, so ga vsi imeli za Slovaka.'). Če mislite na pripadnika židovske vere (četudi je to poimenovanje pogosto prekrivno), boste 'žid' pisali z malo. Če pa mislite z besedo 'žid' poimenovati nekoga, ki dejansko ni pripadnik židovske skupnosti ali vere, temveč bi radi le uporabili bolj ekspresivno oznako za stiskača (oz. karkoli vam ta beseda pomeni), pa boste 'žid' pisali z malo začetnico ('Četudi je bil Peter zelo radodaren, so ga po večini še vedno imeli za hudega žida').
5Takšna uporaba poimenovanja pripadnikov neke družbene skupine (pogosto manjšine) za nekaj slabšalnega je seveda zelo običajna (pa seveda obenem prav nič hvalevredna). Podobna poimenovanja so še 'gorenjec/gorenc' (s pomenom 'stiskač' oz. 'šparaven človek'), 'bosanec/bosanc' (s približnim pomenom 'delavec iz drugih republik nekdanje Jugoslavije' oz. morda kar 'nekdo nedefinirano slab'), 'cigan' (po SSKJ '2 [pomen] slabšalno - zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti') pa še kaj bi se lahko našlo. Dosti takih poimenovanj je tudi lokalno omejenih, tako naprimer na štajerskem včasih uporabljajo besedo 'pohorc' s približnim pomenom 'nasilen in neumen človek', podobno v več krajih Slovenije 'hribovc' ne pomeni nekoga, ki živi v hribih, temveč nekoga, ki se obnaša neumno .... Seveda so vsa ta poimenovanja zmerljivke in zavedati se moramo, da z njihovo uporabo dejansko ne žalimo tistega, ki mu je zmerljivka namenjena, temveč vse pripadnike tiste družbene skupine, ki jih to poimenovanje zajema.
6(november 2006)
7Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici