1Starejša norma zahteva pismeni izpit. Pismen je po SSKJ nekaj pisanega, zapisanega, npr. pismeni ukaz, pismena ponudba. Pisen naj bi se nanašal na pisanje, na dejanje samo, npr. govorna ali pisna napaka (napaka pri/v pisanju). Pisen ima po SSKJ torej konkretnejši pomen.

2Kot primer iz strokovnega (lingvističnega) jezika je naveden tudi primer pisno in ustno sporočanje (sporočanje na tak način, da stvari zapišemo). Vsaj pri generaciji sedanjih študentov prevladuje raba zveze pisni izpit. In če lahko nekaj sporočamo na tak način, da stvari zapišemo, lahko tudi odgovorimo/odgovarjamo na tak način, da stvari zapišemo. Pisno odgovarjanje torej ni vprašljivo, od tu pa ni daleč do pisnega izpita.

3Kaže, da se vrši sprememba v pomenu besede pisen, ki prevzema tudi pomen besede pismen(seveda le en pomen, ne pa tudi pomena ki zna pisati in brati). Pisen se nanaša na pisanje, pa tudi na zapisanost.

4Podobno se je že zgodilo s parom ustmen in usten. Za ustmen SSKJ pravi, da raba besede peša, usten pa ima poleg primarnega pomena nanašajoč se na usta tudi abstraktnejši pomen: ki je izrečen, nenapisan. Pri obeh besedah sta navedena primera z izpitom (ustmeni izpit, ustni izpit). Mogoče je na par pisen, pismen vplivala tudi sprememba pri paru usten, ustmen.

5Če torej (vsaj mlajša) raba večinoma izpričuje pisni izpit, ta zveza ni nepravilna, prihaja pač do nadvse običajne spremembe, še nekaj časa pa verjetno lahko pričakujemo soobstoj obeh variant.