1Sodeč po SP 62 je pravilneje pisati dolgčas, torej skupaj. Dolg čas je v SP 62 sicer omenjen kot dvojnica, vendar v geslu čas te dvojnice ni, v starejšem pravopisu pa je dolg čas označen kot manj primerna dvojnica. Tudi SSKJ pozna le dolgčas. Merili enobesednosti sta vsaj dve, naglas in sklanjanje, obe sta seveda povezani.

2Če izgovarjate dolgčas z enim naglasom (na prvem zlogu — na dolg-), ga boste tudi sklanjali kot enotno besedo, torej dolgčas, dolgčasa, dolgčasu, dolgčas ..., in seveda pisali skupaj (Šussu se je priključil iz čistega dolgčasa.). Če pa ima vaš dolg čas dva naglasa (nič čudnega, saj sta dve besedi), ga boste tudi sklanjali kot dve ločeni besedi, torej dolg čas, dolgega časa, dolgemu času, dolg čas ..., temu primerno pa ga boste tudi zapisovali (Na volitve je šel iz samega dolgega časa.).