Meni

Ali se lahko zadane zunanji del mreže

Rok Žaucer

pravopis slovenščina novinarski jezik zunanja del mreže abstraktni samostalniki prenos pomena

vprašanje

1Imam nekaj vprašanj v zvezi z jezikovnimi navadami naših športnih poročevalcev:

21. Kaj menite o izpuščanju števnika en/ena/eno? Verjetno se v mnogih primerih to sme, vendar v zadnjem času opazujem, da nekateri športni komentatorji dosledno izpuščajo ta števnik tudi v zvezah kot je npr. 'oba sta dosegla po gol'. Ali je to prav?

32. Ali je pravilno reči 'ni izpeljal proge'? Izpelje se načrt ali tudi matematični izrek, proga pa se po mojem zvozi.

43. Nekateri radi uporabljajo izraz 'zunanji del mreže'. Ali se mreža deli na notranji in zunanji del?

54. Kaj menite o takile sklanjatvi: 'Barcelona je premagala Reala, Inter pa Bayerna'?

65. Zelo me moti izraz 'slaviti' kot sinonim za 'zmagati'. Zasledil sem celo take zveze: 'Letos mu še ni uspelo slaviti' ali 'Čeprav je slavil na povratni tekmi, se ni uvrstil v naslednji krog'.

7Najbolj me moti, ker se slabe navade tako hitro širijo od človeka do človeka in z medija na medij. Lahko bi jih naštel še veliko, vesel pa bom, če boste kaj povedali o katerem od naštetih vprašanj.

8Hvala in lep pozdrav,

komentar

13 [...] 'zunanji del mreže'. Ali se mreža deli na notranji in zunanji del?

odgovor

1Ne vem, kaj vas moti, ali uporaba besede 'del' namesto recimo 'stran', ali pa bi vas motila tudi zveza 'zunanja stran mreže'. Ponudil vam bom dve razlagi, po prvi 'mreža' pomeni 'gol' (predmet), takemu fizičnemu objektu pa ljudje pripisujemo možnost delitve na notranji in zunanji del. Po drugi razlagi pa ima 'mreža' tudi v svojem pravem pomenu 'mreže' lahko notranjo in zunanjo stran.

2Gol pomeni vsaj troje. Abstraktni cilj v igri z žogo ('doseči gol', 'imeti dva gola prednosti'), predmet iz mreže in drogov ('Peter in Tone sta prestavila gol') in prostor, omejen z mrežo, drogovi in namišljeno pregrado med golovo črto in drogovi ('žoga je končala v golu'). Zadnja dva pomena sta sicer zelo blizu. Po podobnem kopitu prenašanja pomena rabimo izraz 'šola' tako za stavbo, kjer poteka pouk ('med potresom se je podrla šola'), kot za sam pouk ('A danes pa nimaš šole?'), pa tudi za recimo tečaj ('iti na poletno šolo kuhanja').

3Tudi pomen 'mreže' se lahko podobno razširi. Z mrežo lahko poimenujemo zgolj mrežo na splošno ali pa -- bolj specifično -- mrežo kot del gola. Ena pot razširitve z mreže kot del gola je seveda s poimenovanja dela na poimenovanje celote, torej da z 'mrežo' poimenujemo cel predmet 'gol'. To je v jeziku zelo pogosto. Druga pot razširitve z mreže kot del gola je prek tega, da mreža kot del gola zaznamuje mejo med tistim, kar bo štelo kot zadetek, in tistim, kar ne bo. S tem takoj pride tudi potencialna razširitev pomena na 'prostor, ki ga mreža omejuje'. S tem seveda pride spet možnost razširitve na poimenovanje predmeta.

4Če torej nekomu gol poleg abstraktnega cilja žogobrca (tj. zadetka) pomeni tudi predmet, sestavljen iz mreže in drogov, oziroma prostor, omejen z mrežo, drogovi in namišljeno pregrado med golovo črto in drogovi, potem je 'gol' primerljiv z vrečko, zabojem, kontejnerjem, škatlo, avtomobilom, hišo itd. Ti predmeti imajo notranjost, stvari lahko damo 'v vrečko/zaboj/kontejner/avto/gol', in ta notranjost je pač koncipirana kot del teh predmetov. Imajo pa tudi zunanjost, stvari lahko damo 'na zaboj/kontejner/avto/gol', stvari so lahko 'pred škatlo', 'za škatlo' itd. Nadalje, škatla ali kontejner ima na eni strani odprtino, skozi katero damo stvari v škatlo, temu običajno rečemo sprednja stran škatle. Enako odprtino ima gol, skoznjo pošljemo žogo v gol, govorimo lahko o sprednji strani gola. Tudi hiša ima lahko sprednjo stran, običajno s tem mislimo tisto stran, s katere je glavni vhod. In hišni zidovi imajo zunanji in notranji del. Prav nič neverjetno torej ni, da kdo z mrežo poimenuje tudi predmet 'gol'. Tovrstni predmeti pa imajo v naši percepciji sprednjo in zadnjo stran, še posebej kadar so votli, pa tudi zunanji in notranji del oziroma zunanjost in notranjost. Avto ima notranji del, to predstavlja ograjena votlina, kjer se vozimo, ima pa tudi zunanji del, ker če ga ne bi imel, z avtom pešca sploh ne bi mogli povoziti. Če nam 'mreža' pomeni tudi predmet 'gol', potem ima lahko tudi notranji in zunanji del.

5Z malo drugega konca pa se zadeve lahko lotimo takole. Da se distanciramo od 'mreže', vzemimo za primer 'ograjo'. Predstavljajte si žičnato 'ograjo', ki je enaka z obeh strani. Ali se deli na zunanjo in notranjo stran? Na prvi pogled ne. Vendar lahko vseeno rečemo 'z žogo je zadel notranjo/zunanjo stran ograje'. Z opisom 'zunanja stran ograje' določamo stran ograje z ozirom na tisto, kar ograja razmejuje, recimo naš vrt in ulico. 'Zunanja stran ograje' je torej 'ulična stran ograje', 'notranja stran ograje' pa je 'vrtna stran ograje'. V resnici sicer delimo prostor, saj rečemo tudi 'zadel je ograjo z zunanje strani'. 'Zunanja stran' se torej v bistvu nanaša na prostor na drugi strani abstraktne meje, za katero si pač pomagamo z ograjo. Vendar očitno tu brez težav preskočimo na rabo 'zunanja stran ograje', kar seveda ni presenetljivo, če 'ograjo' poistovetimo s prostorsko mejo. Tako ima lahko zunanjo in notranjo stran seveda tudi 'mreža', pač z ozirom na tisto, kar ločuje, to pa je prostor znotraj gola in prostor zunaj gola. Torej je povsem smiselno reči tudi 'z žogo je zadel zunanjo stran ograje / mreže'.

6Mogoče bi bila raba 'zunanja stran mreže/ograje' res bolj smiselna kot 'zunanji del mreže/ograje', vendar si tudi 'dela' v takih primerih ni nemogoče zamisliti. Stavek 'zunanji del žičnate ograje je čez zimo čisto zarjavel, notranji pa ne, ker smo ga jeseni pobarvali' se meni sliši povsem v redu. Načeloma se 'zunanji del mreže' sliši bolj smiselno, če imamo z 'mrežo' v mislih cel predmet ('gol') (prva razlaga), 'zunanja stran' pa če imamo v mislih zgolj 'mrežo' (ki pač ločuje dva prostora, 'gol' in 'negol') (druga razlaga). In verjetno 'mreža' danes vseeno poimenuje samo predmet, ki ga istovetimo z mejo med prostoroma, ne pa tudi predmeta 'gol', vsaj meni se normalno sliši 'zadel je zunanjo stran mreže', precej manj običajno pa se mi sliši 'Olimpijin hokejist je porinil jeseniškega vratarja, da je premaknil mrežo' ali pa 'Tine in Tone sta za en meter premaknila mrežo, potem pa smo začeli igrati'. Zadnja dva primera sta za moje uho res bolj nenavadna. V severnoameriški angleščini so med televizijskimi komentatorji hokeja običajni izrazi kot 'to drive/push to the net' 'pritiskati/drsati proti golu' ali 'move the net' 'premakniti gol', medtem ko se meni v slovenščini izraz 'drsati proti mreži' (ali že omenjeni 'premakniti mrežo') zdi dokaj nenavaden, precej bolj kot 'drsati proti golu' (ali 'premakniti gol'). Po drugi strani pa se mi 'zadel je zunanji del mreže' ne sliši prav zelo nenavadno. Morda gre za nekaj podobnega kot pri 'barvanju zunanjega dela žičnate ograje', kar sem omenil na začetku tega odstavka, morda pa gre za to, da se je pomen 'mreže' začel širiti tudi na poimenovanje predmeta 'gol', ni pa ta raba še povsem produktiva, oziroma za koga je, za koga pa (še) ni. (Tudi iz prve razlage se vidi, da verjetno ni čisto jasno, kje je pri zaboju/kontejnerju/avtu/ golu/hiši meja med 'delom' in 'stranjo'.) Od zunaj je zadel mrežo - zadel je zunanji del mreže.

7(5. 4. 2004)