1Odgovor na zastavljeno vprašanje bomo skušali najprej poiskati na Amebisovi strani (http://besana.amebis.si/pregibanje/), kjer dobimo celotno paradigmo katerekoli besede, ki jo želimo sklanjati ali spregati. Ko sva poizkusili sklanjati besedo 'rja', sva dobili zadetke le za ednino, zato si z Amebisovo "razlago" nisva mogli kaj dosti pomagati. Amebis očitno besedo 'rja' obravnavana samo kot edninski samostalnik, torej da se v dvojini in množini ne uporablja in posledično tudi ne sklanja - tako da bi potemtakem sledeč Amebisu morali v našem primeru napisati: 'poznamo več vrst rje'. V nadaljevanju bomo videli, da prihaja do takšnih razlik med njima zato, ker ima beseda 'rja' dejansko dva (sicer sorodna) pomena. V enem pomenu, je množinska raba težko predstavljiva, pri drugem pa se zdi precej običajna.

2Če pogledamo v elektronsko verzijo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), najdemo pod geslom 'rja' naslednji zapis (zna biti, da je v spodaj prilepljenem geslu tudi kakšen nečitljiv znak, originalni zapis si lahko ogledate na tem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Drja&hs=1):
ŕja ŕje in rjà rjè ž (ŕ; ȁ ȅ)
1. rjavkasta prevleka na železnih predmetih, ki nastane zlasti zaradi delovanja vlage, zraka: ostrgati rjo / rja je načela drog; od rje razjedena pločevina; zavarovati avtomobil pred rjo rjavenjem; pren. rja časa je načela njegovo slavo
2. glivična bolezen, ki se kaže v obliki temnih peg na rastlinah, sadežih: rja na endiviji, fižolu, nageljnih; škropljenje proti rji ♦ agr. fižolova, grahova rja glivična bolezen na fižolovih, grahovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih, rjavih prašnatih kupčkov; ribezova rja; žitna rja // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: raziskovati rjo.

3Podana sta dva pomena besede 'rja': v prvem pomenu govorimo o železovi, v drugem pa o rastlinski rji (torej o glivični bolezni). V obeh pomenih je 'rja' snovni samostalnik in pomena sta dejansko sorodna. Verjetno je poimenovanje za rastlinske bolezni sekundarno. V terminološkem gnezdu (za znakom ♦) pa je navedenih nekaj vrst te rastlinske bolezni (navezujejo se seveda na drugi pomen) - torej je takšnih bolezni več vrst, zato tudi besedo 'rja' v takem primeru lahko uporabljamo in sklanjamo v množini. V prvem pomenu, ko 'rja' opisuje železovo rjo, težko govorimo o večih vrstah rje, saj je rja ena sama. Besedo posledično uporabljamo le v ednini, gre pač za samoedninski samostalnik. V obeh primerih gre za snovno ime - to je po Toporišičevi definiciji v Enciklopediji slovenskega jezika (1992; v nadaljevanju ESJ; gl. geselski članek z iztočnico 'snovno ime') samostalnik, ki izraža tvar (železo, zemlja, zrak ipd.). Snovnih samostalnikov (mass nouns) v množini načeloma ne uporabljamo (zato je tudi ne najdemo na Amebisovi strani). Vendar, kakor je razloženo tudi v ESJ, množina edninskih snovnih imen pomeni vrste taiste snovi, tako množinske oblike edninski snovni samostalniki vsekakor poznajo. Naprimer: 'več vin' ('Predstavljenih je bilo več vin, med njimi tudi beli pinot, merlot in peneča rebula.'), 'dve vodi' ('Na polici v trgovini sta ostali le še dve vodi: kolonjska in ustna.'), 'več peskov' ('V svoji zbirki hrani več peskov: puščavskega, rečnega, kremenovega in marmornega.') in podobno. Po tej isti logiki je povsem razumljivo, kako lahko uporabljamo samostalnik 'rja' v pomenu rastlinske bolezni v množini, saj nam lahko pomeni več različnih vrst tega tipa bolezni: 'Poznamo več rij: fižolovo, grahovo, ribezovo ...' (na vaše vprašanje sva posredno že odgovorili).

4Sedaj, ko smo ugotovili, da lahko samostalnik 'rja' sklanjamo tudi v dvojini in množini, se lahko posvetimo (pravilni) izgovorjavi oziroma zapisu oblike za rodilnik množine.

5Odgovor sva poiskali v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (2004; v nadaljevanju SS) in v Slovenskem pravopisu (2001; v nadaljevanju SP). Vidimo, da sodi samostalnik 'rja' v prvo žensko sklanjatev (sem sodijo samostalniki ženskega spola, ki imajo v imenovalniku ednine končnico -a, v rodilniku pa -e; prim. 'lipa' 'lipe', tako tudi 'rja' 'rje'). Toporišič v poglavju z naslovom '1. ženska sklanjatev' poda premene osnove (do katerih pride pri tej sklanjatvi), kjer že pod prvo točko najdemo razlago, ki se tiče tudi našega primera. Definicija med drugim pravi, da se pri osnovah, ki se končujejo na soglasniški sklop r + j (zvočnik + zvočnik), v rodilniku množine pred j vriva neobstojni samoglasnik i: 'zarja' 'zarij'. Torej, če to prenesemo na naš primer, se oblika za samostalnik 'rja' v rodilniku možine po SS glasi 'rij'. Podobno definicijo zasledimo v pravilih SP (SS 2004: 289-290 in SP 2001: 84, § 731, 736).

6Zapis 'rij' deluje rahlo nenavadno, saj nas povleče v izgovor brez začetnega polglasnika, kar pa nikakor ni rodilnik množine samostalnika 'rja'. Začetni polglasnik ostane tudi v rodilniku množine, tako da se 'rij' prebere kot ['әrij] - polglasnik je samoglasnik, ki ga v slovenščini tipično ne zapisujemo, ali pa ga zapisujemo z 'e', kot naprimer drugi 'e' v besedi 'veter' (v fonetični transkripciji se polglasnik zapisuje z okoli obrnjenim e-jem, kar je tudi znak, ki je morda neprepoznaven med zgornjimi oglatimi oklepaji).

7Mogoče nam bo izgovorjava ['әrij] bolj razumljiva, če si pomagamo z izgovorjavo daljših besed, ki se v imenovalniku ednine prav tako končajo na dva zvočnika + samoglasnik, npr. 'Darja' 'Darij', 'burja' 'burij', že zgoraj omenjena 'zarja' 'zarij' ipd. Pri daljših besedah lahko, vsaj po najinem mnenju, lažje ugotovimo zaporedje glasov v besedi pri pregibanju: 'Darja' 'Darij' in ne 'Darji', kar je seveda dajalnik ednine pa tudi imenovalnik dvojine. Samoglasnik pred sklopom '-rja' je v besedi 'Darja' zapisan, medtem ko ga v primeru besede 'rja', kjer je 'r' zlogotvoren, le izgovorimo, in sicer kot polglasnik + r [әr]. Ker je beseda zelo kratka, polglasnika [ә] pa ne zapisujemo, nas izgovor hitro zavede. Polglasnik namreč tipično izgovarjamo precej avtomatsko povsod tam, kjer bi brez njega bila zapisana beseda nezigovorljiva. Zapis 'rij' seveda ni neizgovorljiv, zato ob prvem branju zadevo preberemo brez polglasnika, torej [rij], kar pa seveda ni rodilnik množine samostalnika 'rja'.

8Zelo jasno je odgovor na vaše vprašanje podan v geselskem članku SP z iztočnico 'rja', kjer najdemo neposreden zapis za rod. mn. 'rij' ['әrij] in tudi primer z boleznimi 'rij'; SP oba pomena (v nasprotju s SSKJ) obravnava enako (oz. ju ne loči na železovo in rastlinsko rjo):
ŕja -e in rjà -è ž, rod. mn, ŕij [ә] snov. (ŕ a e) ostrgati ~o; pojm. škropiti proti ~i; števn. |glivica|.
Tudi po SP torej ni nikakršne dileme o zapisu samostalnika 'rja' v rod. mn.

9Skušali sva pogledati tudi, kako se obravnavana oblika uporablja. V iskalnika korpusov Nova beseda in FidaPLUS sva vtipkali različne možne zapise, vendar nisva zasledili nobenega zadetka s tem pomenom (torej za rod. mn.). V Novi besedi ima beseda 'rij' le tri zadetke, še ti pa se ne nanašajo na samostalnik 'rja' oziroma to ni rod. mn. samostalnika 'rja', temveč gre v kar dveh primerih za velelnik glagola 'riti', in sicer za drugo osebo ednine, tj. 'rij', npr.: '[...] rij po zemlji [...]'. Zapis 'rji' ima sicer deset pojavitev, vendar je vedno rabljen kot dajalnik ednine. Zvočniški sklop 'rj' pa se pojavlja zgolj kot kratica 'RJ', in sicer v imenu 'RJ Reynolds' ter v primerih, kjer gre za skrajšano ime 'Racman Jaka'. Tudi v FidiPLUS se 'rj' pojavlja (323 zadetkov), tako kot v Novi besedi, le kot kratica, 'rji' pa tudi nima nobenega zadetka za rod. mn. (čeprav je drugačnih pojavitev kar 93). Vtipkali sva tudi besedo 'rje' in našli tudi nekaj primerov, kjer je niz rabljen kot imenovalnik množine, kar potrjuje, da samostalnik 'rja' dejansko uporabljamo tudi v množini. Primer rabe 'rje' v kontekstu: '[...] pšenična listna pegavost, pepelnata plesen, rje, ječmenov listni ožig [...]'; 'žitne rje', 'hruševe rje' ipd. To se nama zdi pomembno poudariti predvsem zato, ker s temi primeri lahko potrdimo, kar smo zapisali že zgoraj. Če obstajajo 'rje' (im. mn.), potem lahko besedo nemoteno sklanjamo naprej, torej obstaja tudi rod. mn.: 'več vrst (žitnih) rij' ipd., na katere Amebisovo sklanjanje ne opozori. (Z Googlom najdemo celo nepravilno sklanjano besedo 'rja' v rod. mn.: *'devet različnih vrst rji'.)

10Glede na definicije, ki sva jih navedli, ter na to, da najdemo v SP pod iztočnico 'rja' tudi zapis za rod. mn. 'rij', je odgovor precej jasen. Samostalnik 'rja' (vsaj v pomenu povzročitelja bolezenskih znakov na rastlinah) lahko čisto brez težav sklanjamo tudi v množini. Obliko za rodilnik množine pa zapišemo kot 'rij', v soglasniški sklop r + j vrinemo neobstojni samoglasnik 'i', kot naprimer v stavku 'Poznamo več vrst rij.' (seveda z izgovorom ['әrij]).

11(januar 2008)

12Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici