1V vašem primeru ne gre za predelovanje nikalnice v samostalnik, ampak za tvorjenje sestavljenke iz nikalnice in samostalnika. Z nikalnico lahko samostalniku spremenimo pomen, če jo kot predpono pritaknemo k samostalniku — tako sestavimo nov samostalnik (npr. uspeh— neuspeh, sreča — nesreča, član — nečlan, vojak — nevojak, Poljak — Nepoljak). Postopek je povsem običajen; včasih se nam mogoče v manj ustaljenih sestavljenkah ali novotvorbah beseda zdi nenavadna, težko pa bi ji nasprotovali kot nepravilni.

2Nekatere moti dejstvo, da gre pri tovrstnih tvorjenkah pravzaprav za dva različna, a vendar precej podobna pomena: 1) za logično nasprotje pozitivne besede ali točno določeno nasprotje, npr. nesreča, neumen(neumen pravzaprav pomeni isto kot zabit); 2) zgolj za odsotnost pozitivne lastnosti, nekako torej za vzpostavljanje nasprotja, ki vključuje vse, kar ne spada v množico tistega, kar označuje pozitivna beseda, brez dodajanja lastnosti logičnega nasprotja (ki ga seveda npr. pri Nemcu tudi ne znamo določiti, zato Nenemec zaznamuje pač vse, ki niso Nemci).

3V Sobotni prilogi smo na primer 29. 7. brali o materah in nematerah. Šlo je za vzpostavljanje dvostranskega nasprotja znotraj množice žensk: na eni strani so tiste, ki imajo otroke, na drugi pa vse tiste, ki jih nimajo, a z besedo nematere ob tem ni zatrjevano, da gre za homogeno skupino, da je to kaka njihova določevalna in identifikacijska lastnost, temveč zgolj lastnost, ki jih vsako posebej ločuje od skupine mater. In kako bi v takem kontekstu sploh lahko drugače označili nematere? Tiste ženske, ki nimajo otrok, tiste ženske, ki niso matere? Vse to je precej okorno, kajneda? Res pa je, da marsikakšna tovrstna novotvorba sčasoma dobi specifičnejši (samostojen) pomen — tako kot je beseda Neslovenec počasi kot evfemizem zamenjala besedo Južnjak, in na primer Španec v Sloveniji danes večinoma ne bi bil oklican za Neslovenca.

4SPP 94 za samostalnike, sestavljene iz imen prebivalcev (npr. Poljak) in predpone ne-, predpisuje prenos velike začetnice na začetek besede, torej Nepoljak, Neljubljančan, Neslovenec. Za tovrstne tvorjenke bi se sicer dalo zagovarjati tudi drugačne zapise, vendar je tudi ta varianta povsem razložljiva in upravičljiva, morda celo najbolj, saj nas iz zapisa Poljak kar samo potegne v pisavo z veliko začetnico tudi pri Nepoljaku, in je zato za uporabnika verjetno najenostavnejša. Je pa zapis bolj ali manj stvar dogovora.