Meni

Suh vodoodbojen ali suhi vodoodbojni zaključni omet

pridevniki pridevniki vrstni pridevniki pridevniki kakovostni pridevniki pridevniki določnost pridevniki nedoločnost samostalniki strokovni izrazi tehnični izrazi

vprašanje

1Kako je pravilno: suh vodoodbojen oz. tankoslojen mineralni ali suh vodoodbojni oz. tankoslojni mineralni zaključni omet?

odgovor

1Načelno so v tem primeru možne naslednje variante:

suh vodoodbojentankoslojen mineralen
suhi vodoodbojnitankoslojni mineralni
suh vodoodbojnitankoslojen mineralni

2Varianta suhi vodoodbojen in tankoslojni mineralen ni možna, besedilno določni pridevnik namreč ne more stati pred nedoločnim, saj bi prišlo do kontradikcije: prvi bi besedno zvezo naredil določno, drugi pa spet nedoločno. (Če pa bi šlo v primeru pridevnika suhi (suhi zaključni omet) za vrstnost, torej za v nekem smislu slovarsko določnost zveze, ustroj slovenščine zahteva, da znotraj dopolnila kakovostni pridevnik stoji pred vrstnim, torej varianta suhi vodoodbojen spet odpade.)

3Če je zaključni omet vrstno ime (pravite, da je), ostala dva pridevnika v zvezi pa sta lastnosti, se mi v obeh primerih zdita sprejemljivi samo prvi dve varianti, ker gre za med seboj enakovredna pridevnika, ki opisujeta samostalnik, zato morata biti ali oba nedoločna ali pa oba določna.

4Če ju vseskozi navajamo v določni obliki (suhi vodoodbojni/tankoslojni mineralni), pravzaprav nakazujemo na vrsto ometa in vse skupaj spremenimo v vrstno ime oziroma stalno besedno zvezo. Če torej želite opisati dve vrsti zaključnega ometa, tj. tistega tankoslojnega mineralnega in tistega suhega vodoodbojnega, in izpostaviti kontrast med obema vrstama, uporabite določno (vrstno) obliko. Če pa imata pridevnika nedoločno obliko, se sprašujemo po kakovosti/lastnosti tega ometa (kakšen je ta omet). Ker pravite, da gre v vašem primeru za opis lastnosti materiala, bo verjetno ustreznejša raba nedoločne oblike pridevnikov v dopolnilu. Seveda je pri sestavi besedila treba upoštevati tudi zgolj besedilno določnost. Za v besedilu že prej omenjeno stvar v nedoločni obliki se za poistovetenje z že omenjeno stvarjo (in izpostavitev kontrasta do druge podobne stvari) v nadaljevanju besedila uporablja določna oblika — da se torej nakaže, da gre za tisto isto konkretno stvar s takimi in takimi lastnostmi, ki smo jo v besedilu že srečali, kar pomeni, da lahko ob prvi pojavitvi v besedilu zveza stoji v nedoločni obliki, kasneje pa v določni.

5Za določnost glej še vprašanje Neuraden ali neuradni urad za jezik.