1SSKJ zloženke z -jezikoven beleži, res pa pozna le dve: zunajjezikoven in knjižnojezikoven, medtem ko je zloženk z -jezičen navedenih več kot deset. Obe skupini zloženk se med seboj ločita po pomenu, še vedno pa ni nujno, da je ta razlika res edina pomembna in obče veljavna.

2Sodeč po besedah, navedenih v SSKJ, se -jezikoven uporablja v zloženkah, ki se ne nanašajo na noben konkreten jezik, temveč na jezik kot tak, medtem ko se zloženke z -jezičen nanašajo le na konkreten jezik oziroma več jezikov (dvojezičen, tujejezičen, mnogojezičen ...) ali pa na jezik, ki ga imamo v ustih (dolgojezičen, podjezičen, zadnjejezičen ...). Lahko bi torej rekli, da ima -jezičen pomen [— abstraktno], -jezikoven pa [+ abstraktno]. Še vedno pa obstaja možnost, da bi se v današnji rabi našel kak primer, ki bi to postavil na laž (SSKJ je danes že rahlo zastarel).

3Kar se vaših primerov tiče, bi prav povsod izbrali tistega z -jezičen, saj so vsi vezani na konkreten jezik (konkretne jezike): mnogojezična unija regij, mnogojezična podpora, mnogojezični korpus. Če pa bi hoteli v slovenščino prevesti izraz sociolingvistični problem, bi ga prevedli kot družbenojezikovni problem. Tak problem bi vsekakor bil znotrajjezikoven — problem jezika kot abstraktne entitete.

4Morda še tole, v besednih zvezah se uporablja le jezikoven, jezičen je zastarela oblika (včasih naj bi se jezikovnemu pouku menda reklo jezični pouk).

5Kake nadaljnje literature, ki bi vsebovala tudi ta problem, predvsem pa njegovo končno rešitev, pa žal ni.