1Odgovor na prvo vprašanje.

2Odgovor na tretje vprašanje.

3Odgovor na četrto vprašanje.

4Odgovor na peto vprašanje.

1Med smučanjem z Zvoha lahko peljemo bolj po sredini ali bolj ob robu proge, lahko se peljemo po hribu navzdol, lahko vozimo po kucljih, lahko se nonstop vozimo po isti progi. Med obema glagoloma in obema oblikama obeh glagolov (s 'se' ali brez 'se') so tako pomenske kot strukturnovezljivostne razlike, vendar ni dvoma, da vse naštete rabe obstajajo. Razlike med glagolskimi pari, kot so 'voziti'/'peljati', 'tekati'/'teči', 'lezti'/'laziti', 'nesti'/'nositi', so bile nekoč sistematične, vendar so se kasneje po posameznih parih v različni meri in na različne načine zabrisale. Ko pa na te glagole natikamo še predpone, so razlike še bolj zabrisane, tako da ekstrapoliranje z razlik med nepredponskimi podstavnimi glagoli (s sinhronega stališča) verjetno ne bo ravno plodovito.

2Vsekakor na smučkah lahko po progi ali po hribu navzdol tako 'peljemo' kot 'vozimo'. 'A ju vidiš, Peter pelje po desni Tone pa po levi?' Taki rabi bi lahko pripisali pomen 'premikati se na določen način'. Že nepredponski 'peljati' ima tudi prehodno rabo tipa 'na zadnjem treningu sem vitransko ciljno strmino peljal brez večjih napak, na tekmi sem pa malo zašuštral'. Še bolj običajno je to s predponskim 'od-peljati': 'na zadnjem treningu sem vitransko ciljno strmino odpeljal brez večjih napak'. Predponski glagoli se od svojih nepredponskih različic često razlikujejo (med drugim) v tem, da so prehodni, npr. *pisati dolg - od-pisati dolg; *pisati Petra - iz-pisati Petra. Podobno ne vidim zadržkov, da predpona na glagolu 'iz-peljati' -- četudi za koga nepredponski 'peljati' ne more biti prehoden -- ne bi imela podobnega učinka, torej da bi uvedla prehodno vezavo, torej 'iz-peljati progo'. Enako se zgodi z '(i)z-voziti progo'. Zakaj menite, da bi bilo to možno samo z 'voziti' ne pa s 'peljati', mi ni jasno. Z drugimi besedami, ni mi jasno, kakšna slovnična ali pomenoslovna načela naj bi oblika 'izpeljati' kršila. Parafraza za 'izpeljati/zvoziti progo' bi lahko bila 'priti iz proge (tj. skozi progo, do konca proge) peljaje/vozec'.

3Rabo 'izpeljati ovinek' beleži tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika
(SSKJ, http://bos.zrc-sazu.si/index.html): izpeljati -- (žargonsko, avtomobilizem) zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati ovinka

4Če športni poročevalci govorijo, da smučar ni izpeljal proge, gre seveda tudi za specializirano (žargonsko) rabo, namreč za športni žargon.

5Glagol '(i)zvoziti' v SSKJ celo nima pripisanega takega pomena oziroma med ponazarjalnim gradivom nima tovrstnega primera. No, vseeno mislim, da ni dvoma, da so tudi zveze kot '(i)zvoziti ovinek/progo' v rabi dokaj razširjene. Za pisno slovenščino si potrditev lahko poiščete v korpusu dostopnem na: http://bos.zrc-sazu.si/index.html (za govorno slovenščino pa takih podatkov na žalost ne boste ravno z lahkoto našli). Sam v tem pomenu gotovo uporabljam tako 'izpeljati/speljati' kot 'zvoziti'.

6Na podlagi rabe glagolov 'peljati (se)' in 'voziti (se)' v kontekstu smučanja ali avtomobilske vožnje kaže, da tudi nadaljnja kombinacija s predpono iz-/s-/z- ne bi smela biti problematična. Morda pa katerega od teh glagolov uporabljate drugače, morda bolj omejeno, in za vas potem tudi nadaljnja kombinacija s predpono ne predstavlja logičnega nadaljevanja. Vendar se med različnimi govorci raba posameznih besed sem in tja vselej razhaja, pa zato ne moremo reči, da je naša raba prava, njihova pa neustrezna. Širjenje dometa glagolov na sorodne pomene pa v besedišču tudi ni ravno redek pojav.

7(5. 4. 2004)