1Na spletu se najde nekoliko več pojavitev, kjer je izraz izpisan z besedo, kar je lahko posledica dejstva, da se teksti, ki so objavljeni na spletu, velikokrat izogibajo vsem posebnim znakom, ker je pri teh večja verjetnost, da jih kak računalnik ne bo prepoznal. Razen tega pa ni videti tehničnih ovir za zapisovanje ne na en ne na drugi način.

2En argument za zapis z besedo pa bi lahko videli v splošno gledano verjetno relativno slabem poznavanju grške abecede. Povprečno izobraženemu slovenskemu bralcu so poznani npr. znaki črk 'alfa', 'beta', 'gama' in 'delta' (morda še 'pi'), za ostale pa bi, četudi smo se mnoge od njih učili že v osnovni šoli in jih redno uporabljali pri računanju fizikalnih in matematičnih nalog, le s težavo rekli, da jih imamo v trajnem spominu. Nekoč smo se jih sicer morali naučiti, a stvari, ki jih ne uporabljaš, iz spomina hitro poniknejo. S tem v mislih se zdi rahlo nesmiselno siliti z zapisovanjem grških črk z grškimi znaki. Hkrati ne bi bilo samo po sebi seveda nič narobe, če bi z besedo zapisovali manj znane črke (recimo 'psi', 'tau', 'ro'), z grškim znakom pa le npr. črke 'alfa', 'beta' in 'gama', ki se jih uporablja največ tako v šoli kot izven nje. Verjetno je tudi res, da se v terminologiji besedil, kakršna ste v vprašanju omenjali, več ali manj uporabljajo samo te, bolj ali manj splošno znane grške črke. Seveda potem v našem odgovoru pravzaprav ne bi smeli govoriti o grških črkah, temveč o konkretni črki 'beta', po zapisu katere vi tudi sprašujete.

3Najino mnenje je torej, da je zapis z besedo (namesto z grško črko) prijaznejši za povprečnega uporabnika npr. navodil in specifikacij pri zdravilih. V primeru, da neke grške črke ne pozna, bo uporabnik zdravil besedo, ki jo je slišal pri zdravniku ali farmacevtu, v navodilih lažje prepoznal, če bo zapisana z besedo.

4Nekaj podobnega lahko rečemo o vprašanju, ali pisati beta/β1 ali beta/β 1. Zaresne pomenske razlike med obema zapisoma ni, v prid eni in drugi možnosti pa lahko navedemo sledeče.

5S pisanjem skupaj jasneje naznačim, da spadata ta dva znaka skupaj.

6Pisanje skupaj je morda smiselno, ko grško črko zapisujemo z znakom, medtem ko se vsaj nama zdi zapisovanje skupaj, ko grško črko zapisujemo z besedo, rahlo moteče. Tako številka kot grška črka sta znaka 'višjega' ranga (obe lahko zapišemo tudi z besedo). Imeti v isti besedi več različnih tipov znakov pa se zdi skoraj primerljivo s situacijo, kjer bi bilo pol besede zapisane v eni, pol pa v drugi pisavi, recimo, pol v cirilici, pol v latinici. To je le v ilustracijo, saj seveda ne moremo primerjati našega obvladovanja številk in latinice z našim obvladovanjem cirilice (kakršnokoli že je). Gre za to, da nas zapis črke z besedo navaja na misel, da bo celotna beseda zapisana z istim tipom znakov. Številka 1 na koncu črkovno izpisane besede bi tako lahko bila prebrana celo kot 'l' ("el"). Težave pa bi nastajale tudi zaradi načina branja. Ko beremo, namreč ne preberemo celotne besede črko za črko, temveč se lotimo iskanja ustrezne besede že zelo kmalu, tako kot smo iskanja besed navajeni iz govorjenega jezika (nekaj časa je po internetu krožilo tudi elektronsko sporočilo, v katerem se je trdilo, da se pri branju najbolj opiramo na prvo in zadnjo črko, kar je bilo podkrepljeno z besedilom, v katerem so bile notranje črke besed pomešane, pa je bil tekst vseeno presenetljivo enostaven za branje (nekaj o tem si lahko - v angleščini - preberete tu: http://www.bisso.com/ujg_archives/000227.html). Kakorkoli že beremo, v vsakem primeru bo številka, priključena besedi na koncu brez presledka (ali vezaja), bodisi neopazna, če se naslanjamo na začetne črke, bodisi moteča, če se naslanjamo na prvo in zadnjo črko.

7Primerljiv primer je recimo poimenovanje tipov formul. Pišemo ali 'formula 1' ali 'F1', ne zapisujemo pa tega kot 'formula1' ali 'formulaena'. Zadnji zapis se zdi najbolj moteč; kolikor vidim, se ga ne najde niti na slovenskih spletnih straneh. Predzadnjega se na spletu še da dobiti, vendar se zdi v najdenih primerih to predvsem način za izogibanje presledku, ki ga v določenih primerih nočemo imeti bodisi zaradi računalnika bodisi zaradi prostora. Vsekakor pa je tak zapis vsaj 30-krat manj pogost od zapisa 'formula 1' (ob vključenem filtru 'samo slovenščina'). V besedilnem korpusu Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html) je za nize 'formula 1', 'formule 1', 'formulo 1', 'formuli 1' skupaj čez dva tisoč zadetkov, za nize 'formula1', 'formule1', 'formulo1', 'formuli1' pa nobenega. Podobno imajo nizi 'formula ena', 'formule ena', 'formulo ena', 'formuli ena' skupaj 350 zadetkov, za nize s pisavo skupaj pa nobenega. Prav tako ni v tem korpusu nobene pojavitve pisanja z vezajem, torej 'formula-1'/'formula-ena'.

8Vsaj pri zvezah, kot je 'formula 1/ena' (podobno '(mercedes) razreda C'), je argument proti pisavi skupaj, pa naj bo drugi del 'ena' ali '1', tudi pregibanje. Pregibalo (npr. končni '-e' v obliki 'formule', '-i' v obliki 'formuli' itd.) na koncu besede je bralcu dobro vidno, pregibalo sredi besede ('s formulo1' / 's formuloena') je manj opazno. (Desno stoječih določil tudi bolj splošno gledano običajno ne družimo z jedrom, npr. 'v hotelu Turist' ali 's smučmi carving' pišemo narazen, ne skupaj, 'v hoteluTurist' / 's smučmicarving'.) Nadalje se zdi, da zadrego z vidnostjo pregibala odpravimo tudi z zapisom z vezajem, ki očitno deluje kot dovolj močna grafična identifikacija ločenosti: 's formulo-1'. Ta argument pride do veljave v zvezah, kot je 'formula 1/ena', kjer bi desnostoječe (številčno ali besedno) določilo -- brez grafične ločitve z vezajem -- nalepili na pregibno jedro. (Zdi se tudi, da je zapis skupaj manj moteč ob zapisu s številko ('s formulo1' nasproti 's formuloena'), kar je razumljivo, ker družimo dve vrsti znakov, črke in številke, in nam ločenost signalizira že to.)

9V slovenščini se pojavljajo tudi zveze, kot so 'omega-tri maščobne kisline', zato je smiselno omeniti še zapis teh (neglede na to, da bi jezikovni normativisti raje videli varianto 'maščobne kisline omega tri'). Tudi za zvezo 'receptorji beta ena' si lahko predstavljamo različico 'beta-ena receptorji'. Zgradba zveze 'omega-tri maščobne kisline' je sledeča: jedro je 'kisline', njegovo najbližje določilo je 'maščobne', nadalje pa zvezo 'maščobne kisline' določa zloženo določilo 'omega tri', v katerem 'tri' deluje kot nadaljnje določilo 'omege'. Druga zveza pa ima za jedro 'receptorje', ki jih določa 'beta ena', znotraj tega zloženega določila pa 'ena' določa 'beto'. Argument vidnosti pregibala, omenjen ob 'formuli 1', torej tu ne pride v poštev, saj je vprašljiv levi del, pregibalo jedra pa stoji skrajno desno.

10Zapis teh zvez verjetno (še) ni ustaljen, tudi v Pravopisu iz leta 2001 tovrstne zveze niso omenjane. Na internetu se najdeta zapisa 'omega-3 maščobne kisline' in 'omega 3 maščobne kisline' (za normativno primernejšo različico pa velja zveza 'maščobne kisline omega-3'). Dejansko se zdi, da je -- ob pisanju s presledki -- zapis z besedo v teh primerih moteč, ob zapisu 'omega tri maščobne kisline' nas namreč nekako vleče v branje 'tri maščobne kisline' (to se seveda ne more zgoditi, kadar je jedro v ednini -- 'omega tri maščobna kislina' -- ali kadar ni spolskega ujemanja -- 'beta ena receptor'). Temu se lahko izognemo, če zloženo določilo 'omega tri' zvežemo z vezajem: 'omega-tri maščobne kisline' (da zapis 'omegatri' ni smiseln, smo ugotavljali že zgoraj). Tudi če 'tri' nadomestimo s številko, se zdi smiselno (čeprav manj nujno) zloženo določilo povezati z vezajem: 'omega-3 maščobne kisline'. Ob tem po najinem ne gremo proti pravopisnemu načelu, po katerem levo stoječe znakovno/nebesedno določilo povezujemo z jedrom z vezajem ('B-blokator'), saj 'omega-3' ni jasno številsko določilo, morda celo prej besedno -- 'omego', ki je v določilu jedrni del (ki ga določa '3'), smo namreč zapisali z besedo. Tako da zapis 'omega-3 maščobne kisline' po najino ne krši omenjenega pravopisnega načela. Obstaja tudi možnost, čeprav je na internetu ni zaslediti, da bi tako 'omego' kot 'tri' zapisali nebesedno, torej 'O-3'. V tem primeru bi bilo to zloženo določilo dejansko znakovno/nebesedno in bi ga, po Pravopisu, z desno stoječim jedrom načeloma zvezali z vezajem, torej 'O-3-kislina'. Pojavi pa se problem, ko jedro, ki naj ga 'O-3' določa, ni enobesedno, temveč zloženo/dvobesedno, npr. 'maščobna kislina' (kolikor vem, Pravopis takih zvez ne omenja). Tu se zapis 'O-3-maščobne kisline' po svoje ne zdi najbolj smiseln, saj lahko napačno navaja na misel, da gre za 'O-3-maščobe', torej da gre za 'kislino', ki je 'O-3-maščobna (kislina)'. Verjetno je v tem primeru smiselneje pisati 'O-3 maščobne kisline'.

11Pomudimo se še ob v naslovu omenjenem primeru 'betablokator'. Zdi se, da so po Pravopisu možne prav vse tri različice zapisa, ki jih ponujate v premislek: beta blokator, betablokator in blokator beta.

12Nama se vendarle zdita zapisa narazen boljša, za kar obstaja povsem praktičen razlog. Recimo, da imamo poleg beta blokatorjev tudi bazične blokatorje (seveda ne veva, če ima konkreten primer kakršenkoli smisel, služi naj le za ilustracijo). Potem se postavi vprašanje, kako oba izraza skombinirati. Ob zapisu 'betablokator' lahko zadevo skombiniramo le v 'bazični betablokator', četudi je morda naša želja zadevo poimenovati beta-[bazični blokator]. Tega z zapisom skupaj pač ne moremo storiti, oziroma je rezultat še manj zaželjen: 'betabazični blokator', kar naj bi se pomensko razvezalo v '[beta bazični] blokator'. S tem v mislih bi lahko odsvetovali pisanje skupaj tudi za primere, kot je 'beta blokator'.

13Nadalje zapis skupaj ne zgleda smiseln tudi v luči zvez 'beta-1/ena blokator', 'omega-3/tri maščobne kisline'. Namreč če se nam (kljub pravkar podanemu argumentu) pri zvezi 'beta blokator' zapis skupaj, torej 'betablokator', še ne zdi tuj, je pri zvezah kot 'beta-1/ena blokator' ali 'omega-3/tri maščobne kisline' drugače: zapis 'betaenablokator'/'beta1blokator' (če skupaj pišemo tudi zloženo določilo 'beta-ena') oziroma 'beta enablokator'/'beta 1blokator' (če zloženo določilo pišemo narazen) deluje tuje in nenavadno. Vsekakor je nesmiselna možnost 'beta enablokator'/'beta 1blokator', kjer je zloženo določilo zapisano narazen, desni del določila pa se drži jedra. Tak zapis lahko zavaja, češ da gre za 'enablokator/1-blokator', ki je vrste 'beta'. Pri možnosti 'betaenablokator'/'beta1blokator' tega zadržka sicer ni, se nam pa zapis s številko sredi besede preprosto zdi tuj (glej tudi diskusijo zgoraj pri 'formula 1'), zapis z besedo oziroma zapis treh besed brez presledka pa prav tako. Nadalje je ob zapisu z besedo vprašanje, kje se s pisanjem skupaj ustavimo: za 'omegatrimaščobnekisline' se zdi že povsem jasno, da zapis skupaj preprosto otežuje branje. Ko imamo na levi zloženo (nepregibno) določilo, je edini način, da z zapisom sugeriramo tudi skladenjsko sestavništvo, zapis narazen in z vezaji. (Bolj splošno gledano je morda edini primer, kjer je nedvomno smiselno, da se levo določilo in jedro pišeta skupaj (torej niti narazen niti z vezajem), kadar nam to sugerira morfologija, torej ko med levim določilom in jedrom stoji obrazilo (npr. -o-), kot med 'bel' in 'glav' v 'beloglav' ali med 'kamn' in 'lom' v 'kamnolom'.)

14Če torej želite imeti vodilo, ki bo omogočalo enak zapis tako za zveze z nezloženim levim določilom in za zveze z zloženim levim določilo, se zdi -- kljub temu, da Pravopis dopušča tako 'betablokator' kot 'beta blokator' (in kot priporočljivejšo možnost omenja prvo) -- bolj smiseln zapis narazen, 'beta blokator'.

15(napisano 2005, popravljeno 2010)