1Pozdravljeni,
po Slovenskem pravopisu imamo pri sklanjanju tovrstnih priimkov, ko se pojavljajo ob imenu (kot ste primer navedli vi), izbiro med naslednjima možnostima:
Andreja Meglica, Andreje Meglica, Andreji Meglica, ...
Andreja Meglica, Andreje Meglice, Andreji Meglici, ...

2Ta odgovor najdete tudi v naslednjih sorodnih odgovorih iz našega spletnega arhiva:
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000085.html
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000083.html

3Po SPP spadajo priimki žensk, ki so prvotno sicer moškega spola, v tretjo žensko sklanjatev. Vanjo sicer sodijo samostalniki, ki vse sklone in števila izražajo z ničto končnico. Kadar navajamo oba dela lastnega imena, se priimek ob ženskem imenu torej navidez ne sklanja (oz. se sklanja z ničto končnico); izjema so priimki s končnico -a, ki jih lahko sklanjamo: Marija Novak, Marije Novak, Mariji Novak; Ana Kopriva, Ane Kopriva/Ane Koprive, Ani Kopriva/Ani Koprivi.

4Da bi dobil bežen vtis o tem, ali kateri od sklanjatvenih vzorcev v rabi občutno prevladuje, sem površno pobrskal po internetu (z Googlom) in primerjal število pojavitev posameznih oblik pri imenih dveh slovenskih parlamentark.

5Majdo Potrata - 196
Majdo Širca - 496
Majdo Potrato - 41
Majdo Širco - 58

6Majdi Potrata - 375
Majdi Širca - 911
Majdi Potrati - 4
Majdi Širci - 123

7Majde Potrata - 48
Majde Širca - 1100
Majde Potrate - 81
Majde Širce - 599

8Vsaj v dveh od treh oblik vsakega imena s priimkom je očitno v prednosti vzorec, v katerem priimka ne pregibamo, vendar je tudi vzorec, v katerem priimek pregibamo, povsem jasno prisoten v slovenskih besedilih na svetovnem spletu. Slovenski pravopis s svojim dopuščanjem obeh vzorcev torej odslikava dejansko jezikovno rabo.

9Seveda teh številk ne smemo jemati za nikakršno celovito odslikavo rabe. Nekaj povejo samo o pisanem jeziku, nič o govorjenem, pa še to samo o dveh naključnih imenih/priimkih... Pri priimku 'Potrata' mogoče na rabo vpliva po eni strani tudi to, da obstaja tudi priimek 'Potrato' (npr. Tone Potrato), po drugi strani pa tudi to, da je priimek 'Potrata' istozvočen s polnopomensko besedo 'potrata' (npr. potrata energije), podobno kot pri priimkih 'Koruza', 'Muha', 'Kopriva', itd. O tem, v katero smer vplivata ti dejstvi, če vpliv slučajno res obstaja, nikakor ne bom špekuliral.

10Da sta kljub razliki v gornjih številkah oba vzorca nedvomno živa tudi v primeru naših dveh naključnih imen s priimkoma, kažeta tudi spodnja navedka, kjer se imeni s priimkoma sopojavljata drug ob drugem in je pri enem od njiju priimek sklanjan, pri drugem pa ne (npr. Majdo Širca in Majdo Potrato; Majdi Širci in Majdi Potrata). Seveda sta izpričani tudi obe možnosti rabe istega vzroca (npr. Majdi Potrata in Majdi Širca; Majdo Potrato in Majdo Širco).

11"[...] o obveznem pregledu mednožja za poslanki Majdo Širca in Majdo Potrato, [...]"
www.mladina.si/tednik/200531/clanek/uvo-manipulator--aleksandar_micic/

12"Mene pa zanima kwa mente o tem zakonu in kwa mente o besedah, ki jih je Rupar izrekel Majdi Širci in mgr. Majdi Potrata."
www.mladi.net/modules.php?op=modload&name=phpBB2&file=viewtopic&t=6509

13"[...] da bi bilo treba Majdi Širci in Majdi Potrati - ker sta širili toliko nestrpnosti do [...]"
www.mladina.si/tednik/200525/clanek/slo--drzavni_zbor-jure_aleksic/index.print.html-l2

14"[...] ki bi Majdi Potrata in Majdi Širca 'odredil obvezno zakonski pregled [...]"
www.motosvet.com/tabla/index.php?showtopic=12969

15Omenim naj še to, da je zgornjo opredelitev, po kateri obstajata dve možnosti sklanjanja "pri priimkih na -a", treba dopolniti. Pri slovanskih priimkih, ki jih čutimo kot svojilne pridevnike, možnosti nesklanjanja (oziroma sklanjanja z ničto končnico) ni. Npr. v primeru ruske tenisačice, ki jo poznamo pod imenom Ana Kurnikova, bomo npr. v rodilniku vedno rekli Ane Kurnikove (in nikoli Ane Kurnikova -- pojavitev te oblike tudi na spletu ni).

16Vas primer je vseboval priimek v družbi imena, zato sem se osredotočil na rabo v takih položajih. O sklanjanju priimkov, ko se pojavljajo samostojno, brez imena, pa si lahko nekaj preberete v že zgoraj omenjenem odgovoru:
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000085.html
Čeprav se, kot omenjamo v tem odgovoru, sem in tja da opaziti rabo nesklanjanega priimka (brez imena) tudi v neimenovalniških sklonih ('Grem k Andolšek'), moram dodati, da se mi taka raba v primeru priimkov na -a (tipa 'Potrata', 'Širca') sliši že res zelo marginalno ('Grem k Potrata/Širca'). Vendar medtem ko se podaljševanje z -ova/-eva sliši ob priimkih tipa Andolšek povsem običajno ('Grem k Andolškovi/Dovrovi'), sklanjanje na način 'Grem k Andolški/Doverci' pa omejeno na neformalne zvrsti, se sklanjanje 'Grem k Potrati' ob priimkih na -a zdi več ali manj sprejemljivo tudi v bolj formalnih zvrsteh (in je potrebe po podaljševanju z -ova ('Grem k Potratovi') manj). Tako mi vsaj pravi moj jezikovni čut.

17Če povzamem, za primere kot je Andreja Meglica, sta v rabi oba vzorca (Andreje Meglica ... in Andreje Meglice ...), in tudi Slovenski pravopis beleži obe možnosti.

18(oktober 2005)