1Prvo, kar mi je ob vašem vprašanju padlo na pamet, je seveda jezikoslovni izraz deležnik, kar ni nič čudnega, saj sem vendar študent jezikoslovja. SSKJ ta pomen opiše tako:

2deležnik -a m (e) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na -č; trpni deležnik

3Torej besede, ki jih uporabljamo kot pridevnike in so besedotvorno izpeljane iz glagolov. Običajno uporabljajo značilna obrazila, po katerih jih tudi najlažje prepoznamo. Tema pa je seveda zelo široka in se je ne da kar tako na kratko izčrpno opisati.

4Toporišičeva Enciklopedija slovenskega jezika (ESJ) pod izrazom 'deležnik' načeloma priznava samo polovico definicije iz SSKJ, tj. glagolsko obliko v pridevniški funkciji. Za glagolsko obliko v prislovni funkciji pa rabi izraz 'deležje'. Deležnik je po tej definiciji glagolska oblika, ki se v spolu, sklonu in številu ujema s svojim jedrom, deležje pa je nedoločna glagolska oblika brez tovrstnega ujemanja.

5Primeri deležnikov so:
Na punco čakajoč fant je počasi pljuckal pivo.
z ukrivljeno palico v roki
s skodlami krita streha
narasla reka

6Primeri deležij so:
Prispevši na železniško postajo, si je takoj omislil burek.
Režeč se na vsa usta, jo je odkuril skozi duri.
Prepevaje so jo primahali iz mesta.
Po pravici povedano, se ga kar malo bojim.

7Po ESJ izraz deležnik (v drugem pomenu) poimenuje tudi povedkovniške glagolske oblike v sestavljenih časih, ki so načeloma pregibne samo v spolu in številu. Primeri deležnikov v tem pomenu so:

8Lepo so se nam zahvalili.
Tekom preiskave je bilo vse razkrito in pojasnjeno.

9Očitno pa ima 'deležnik' še nek drugačen pomen, nejezikosloven, ki ga SSKJ navaja tako:

102. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta

11Obstaja pa tudi beseda 'deležnik' z naglasom na prvem zlogu:

12deležnik -a m (e) star. kdor ima delež: deležniki so si razdelili dobiček / slovenska literatura naj bo v svetovni literaturi enakovreden deležnik